Ojla! Eno vprašanje za tiste, ki imate izkušnje v več let trajajoči (srečni) zvezi.

Skupaj sva sedem let (imam 24 let), srečna sva, vse je kul, enaki interesi, nešteto večerov ob glasbi in pijači, ogromno potovanj, skratka za mnoge idalen par. Samo….

Z moje strani se je prikradel nekdo vmes… Spoznala sva se pred enim letom in si bila v trenutku všeč (privlačnost na kvadrat). Nič se ni zgodilo, povedala sem mu, da imam fanta, da ga ljubim in da ga ne mislim nikoli prevarati ali pustiti. Samo zdaj se to poznanstvo z iskrami vleče že eno leto (v tem času sva se srečala mogoče 10x in šla na dve kavi). Dostikrat mislim na njega, ko ga vidim dobim “tisti” občutek v trebuhu.

Se vam je mogoče kdaj to zgodilo? Po mojem traja zatrapanost tako dolgo, ker vem, da ne bova nikoli skupaj. Kaj mislite? In se sprašujem ali sploh sva z mojim dragim za skupaj, če mi je všeč še nekdo drug. Po drugi strani pa se tolažim, da je normalno, da mi je v sedmih letih všeč še nekdo drug in da je pomembno, da vem kaj hočem in se ne spuščam v avanturo.

Imate mogoče kakšno podobno izkušnjo? Kako ste ravnali?

Aja še to – s fantom se ves ta čas super razumeva. Samo v moji glavi nekaj dni po srečanju z njim vihra pravi vihar, ki čez čas (recimo čez 10 – 14 dni) min in je Ok do naslednjega srečanja.

Hvala za vaša mnenja!

Najslajše je prepovedano. Je pa tako kot droga, vedno mora biti več, drugače ne najdemo prvega občutka.

skodelica kave, Ivan Cankar.

primož

Po moje ne gre ravno za ‘najslajše je prepovedano’…Dejstvo je, da nam ne more biti v življenju všeč samo en človek, da nikdar ne bomo pogledali nekoga drugega. Pa to ni nič narobe. Seveda se zgodi, da ti je nekdo še posebej všeč. Vprašanje je, kaj ti je bolj pomembno, ta fant ali sedanji partner. ali si zaradi Njega pripravljena pripravljena se odpovedati sedanji zvezi.
Sama sem s partnerjem skupaj že 18 let. Imam kolega, s katerim se zelo dobro razumeva, vsake toliko časa se mi zazdi, da bi najin odnos lahko šel čez to mejo. Vendar ne bo. Ker niti slučajno ne želim postaviti na kocko razmerja z mojim partnerjem.
Metuljčki pridejo in grejo…tista prava ljubezen pa ostane. In da, vsake toliko se ponovno zaljubim v svojega partnerja. Ups&Downs…

Ja, midva sva hodila 10 let skupaj, zdaj sva dobrih 5 let poročena in še vedno mislim, da sva pač za skupaj in prav tako, kot it, ga nebi mogla prevarati ali mu lagati, ker mu globoko zaupam in vem, da on misli enako.

Pa vendar, pridejo vmes drugi ljudje, simpatični, ki se ti vsedejo v srce…verjetno se je to zgodilo nama obema, človeku pustijo dvom, ali je res to tisto pravo…
Midva sva menda to kmalu razčistila, med pogovori sva ugotovila, da se oba strinjava, da če bi kdaj prišel kdo, ki bi enemu od naju zmešđal glavo in srce…za kar obstaja vedno možnost…potem bi si morala to zaupati, če bi čutila da je to tako resno.

Torej nič laganja in varanja, tehten premislek…meni se to še ni zgodilo, ker sem pri vsaki simpatiji našla le kratkotrajno zatreskanost…potem pa je to minilo, če pa bi ugotovila, da imam prihodnost s drugim fantom, da mi več pomeni, da bi nama bilo še bolje, da ima to kar pogrešam pri sedanjem, …skratka res bi moral biti boljši, potem bi povedala svojemu fantu, razdrla zvezo …čeprav je to zelo težko, pa vendar, če bi bila dovolj močna ljubezen do drugega potem…nebi smelo biti dvoma in ta zdajšnji fant ne sme biti prevaran, ker to je verjetno huje, kot resnica.

Naložila se, mogoče me ne boš čisto razumela, vendar…pretehtaj, premisli, kako bo pa ta tvoja simpatija reagirala, ali je tudi on tako zaljubljen vate kot ti vanj…ali si mu le simpatična in vabljiva ker imaš resnega fanta…tudi to je včasih past, prepovedan sadež…resno premisli.
In ker jaz mislim, da s to tvojo simpatijo verjetno nimaš takšne prihodnosti kot s tvojim sedanjim fantom, ne zapravi zaupanja pri njem…karkoli se boš odločila, naj bo le zate najboljše!

Pa lp, M

Jaz se o takšnih stvareh pogovorim z mojim partnerjem. Zdijo se mi popolnoma nekaj normalnega. Meni se je zgodilo 1x in mojemu partnerju tudi. Obakrat sva se pogovorila in takoj ko nisva več držala v sebi in gradila iluzij… je minilo! Obakrat. Skupaj sva 20 let, 4 otroci… in še vedno se imava super!!! Takaj se dogajo takšne zaljubljenosti? Jaz mislim, da so v prid odnosu, če sta partnerja zrela in če jima je vrednota odnos. Zgodijo se zato, da opazimo, da smo v naš lasten odnos pozabili vlagati energijo, da smo ga začeli jemati kot nekaj samoumevnega… Prikradejo sem kot golum in nas nagovarjajo v dejanja, ki nam niso všeč, ko to premagamo smo zmagali. zlasti v SEBI in ta občutek je neskončno lep in vreden. Svetujem ti popolnoma iskren in čist odnos s tvojim fantom, jaz mislim, da je to edina rešitev!!!

Srečno!

Jaz sem z mojim 4 leta in v tem času moram priznati, da je prišlo v moje življenje par fantov, ki so me zelo zamikali … eden še posebno prejšnje leto … Zaradi tega fanta sem naredila največjo napako v svojem življenju … namreč sem zapustila mojega dragega in zaleča na vrat na nos hoditi s tem drugim … a sem kmalu uvidela kakšno veliko neumnost sem storila … Zakaj se je to zgodilo … nekoliko zaradi tega, ker sva imela z mojim dragim nerešene težave, ki jih nisva znala rešit … malo zato, ker mi je oni drugi znal zelo dobro pihat na dušo in je bil ves sladek … in jaz … trapa neumna … sem popustila.

Normalno je, da po tolikih letih umirjenega ljubezenskega življenja … ko ni več tistih mrazlic po telesu, ko se te on dotakne … ko ga vidiš vsak dan … ko ga poznaš do potankosti in ni več tiste vznemirjenosti prvih mesecev … te pač zamika nekaj novega … nekaj kar ne poznaš … Vendar to ni to! Čustva so kdaj ena tako čudna zadeva … pomisli raje z glavo in boš vedela kaj naredit. :)))

Lp, Bgv

Hvala mirella!
V bistvu jaz nisem niti za trenutek pomislila, da bi pustila svojega fanta in tudi na to ne, da bi ga prevarala. Želim si poročiti z njim, živeti z njim in se z njim postarati. Sprašujem se samo ali je takšna zatreskanost normalna, ali imate tudi vi podobne izkušnje, podobne skušnjave???

To je moj glavna dilema. Je zveza še prava, če mi je lahko všeč še nekdo drug (sem pa prepričana, da se s tem drugim v zvezi ne bi niti približno tako ujela kot se s svojim fantom in zato tudi ne nameravam ničesar storiti in nikogar prizadeti).

Lp

Ej, hvala vam za odgovore, ste me potolažili.

LM, jaz sem mu o svojih pomislekih in strahovih iskreno povedala (je najina zveza za celo življenje? nikoli več ne bom na sveže zaljubljena v drugega moškega?)Sicer mu nisem direktno povedala za njega, ker ga ne mislim brezveze obremenjevat (ni kaj za povedat, ker se ni nič zgodilo, zaradi moje zatreskanosti pa bi mu bilo samo hudo in bi bil žalosten – vsaj jaz bi bila na njegovem mestu), sam pa mu grobo povedala, kaj mi leži na duši.

Sončen pozdravček!

Živjo zaskrbljena

s takimi in podobnimi stvarmi se tudi jaz ukvarjam že precej dolgo in se zaradi njih sekiram ter krivdo nase zvračam češ, da se to ne bi smelo dogajati in da je to nepravično do partnerja.
vendar pa bolj kot berem podobne poste in bolj ko razmišljam o tem, je to čisto nekaj normalnega in naravnega. normalno je, da ti je poleg partnerja tudi nekdo drug všeč, lahko da ti je všeč njegov karakter, osebnost, lahko fizični izgled, lahko oboje. lahko sta z tem človekom tudi dobra prijatelja pa si zaupata, vendar če ti je partner najpomembnejši se moraš zavedat kje je meja in te meje NE prekoračiti.
Ker fora je v tem, da če boš to mejo prekoračila boš obenem izgubila vse tisto kar s partnerjem imaš, poleg tega pa lahko ugotoviš, da ta tvoj”princ” sploh ni tako popoln kot si si predstavljala.
Vem da se lažje vse skupaj sliši in da je dejansko res preprosto, saj moraš ta dejstva le sprejeti in spremeniti način razmišljanja, vendar je za vsakega človeka najtežje sprejeti in spreminjati sebe. Verjemi jaz to poskušam že zelo dolgo pa mi še ni uspelo.
S fantom sva se glede teh stvari veliko pogovarjala, pa kar razume, kljub temu da znam sama vsako malenkost tako napihniti, da začnem celo verjeti v te bedarije. Pa mi je zadnjič lepo rekel, češ da se mi veliko teh stvari dogaja predvsem zaradi dejstva, da imam sama preveč idealizirano predstavo o vezi, kjer mora biti vse čudovito, vsak mora biti popoln, da bi ti nekdo drug bil všeč pa sploh ne pride v poštev, ker je to nekaj najhujšega kar lahko narediš. In ker se pač zavedam da popolnosti ni ter tega nekako ne morem sprejeti, začnem v drugih iskati tiste stvari, ki se meni zdijo popolne in potem to idealiziram do neba. Ob tem pa pozabljam, da ima partner vse tiste dobre lastnosti, ki jih marsikdo nima, kar se tiče slabih lastnosti so pa tako nepomembne v primerjavi z ostalimi. tega se jaz zavedam, vendar še vedno počnem te stvari in idealiziram ostale, medtem ko bi morala partnerju prisluhniti in ga ponovno spoznavati in ceniti vse lepe trenutke in se iz slabih trenutkov učiti ter vezo še bolj utrditi.
Moram reči, da je imel fant kar prav, vendar je zdaj vse na meni , če bom to samo razumela ali kaj tudi dejansko spremenila.
Minilo te bo, če ne boš nič za to naredila boš pač porabila ogromno časa, živcev in lepih trenutkov s partnerjem, ki bo mogoče čez čas to tudi zaznal in ti ne bo več zaupal, kljub temu, da dejansko ne boš ničesar naredila. če se pa probaš potruditi, se pogovoriti s partnerjem, si vzeti mal časa zase in premisliti, se odločiti in za temi odločitvami tudi stati. sej bo težko, vednar bo padcev vse manj, vzponov pa vse več, dokler se nekoč ne zaveš, da si dejansko uspela.
Sporoči kako ti bo šlo in kaj se s tabo dogaja.

Uživaj v dnevu,

Urša

Zaskrbljena, ne bodi zaskrbljena! 😉

Verjemi mi, da nas je veeeeliiiikoooo takšnih 🙂 Tudi jaz sem se obremenjevala z isto zadevo, pa sem se le zaupala dobri prijateljici, ki je skupaj s fantom že 10 let in kaj mi pove. Da se tudi njej dogajajo takšne stvari.. Pa njenim prijateljicam tudi.. 🙂 Torej nisi edina in JA, je nekaj normalnega in naravnega! Me ja ta prijateljica lepo potolažila, da to je zato, ker živimo.. Torej kar brez skrbi naprej v življenje! 😉

Uživi v cvetju!

Ne laži si, da ni kaj za povedat! Še koliko je za povedat! Konkretno se ni zgodilo nič, kaj pa se dogaja v tebi??!! Temu ti praviš nič?! Zakaj pa imaš potem problem? Ni ti treba povedat ravno imena in priimka, povej pa mu kakšen problem imaš, kaj čutiš, o čem razmišljaš… Te zgodbice “ali sva skup za celo življenje” so brez iskrenosti navadna zlagana iluzija, ki ti bo slej ko prej zapičila nož v hrbet. Jasno je, da tvoj partner ne bo skakal do stropa, bo se pa verjemi mi počutil veliko bolj varno, ko bo videl, da mu iskreno zaupaš… Tako pa si naskrivaj vedno puščaš vrata malo odprta. Teh iskušenj imam v praksi na stotine, zato razmisli in to temeljito kaj sem ti napisala!!!

LM!
Prepričana sem, da to, da mu povem, da mi je en xy zmešal glavo ,ne bo nikomur prineslo nič – niti dobrega niti slabega. Jaz izhajam iz sebe – bi želela da mi on pove za to??? Če se je sam pri sebi odločil, da hoče samo in izključno mene, potem me v bistvu to ne zanima.

Kdaj se bo počuti bolj varno? Ko mu bom povedala, da mi je že eno leto všeč še nekdo drug. Halo?

S čim si puščam vrata odprta? Pri sebi sem že razčistila koga si želim in niti slučajno ne mislim delati nobenih bedarij (varanje).

Moj problem je v tem, da se sprašujem ali je zelo narobe ali normalno, da mi v zvezi postane všeč tudi nekdo drug. Ali to pomeni, da se odnosu približuje konec ali je to čisto občajen vzpon in padec v dalj časa trajajočem odnosu. Zanimalo me je, ali imate tudi drugi podobne izkušnje.

V bistvu sem želela slišati, da je to nekaj običajnega in da je pomembno samo, kako v takšnih situacijah reagiraš.

Brez zamere in lep pozdrav.

Juuuuuupi!

Hvala Mikka. Torej sem normalna.

Pa kaj ti je, tebi in mikki in ostalim? Normalno, nenormalno?! Kdo od vas je pristojen, da odloča o normalnosti, če v mislih varaš partnerja?

Po vaši logiki sem jaz totalno nenormalna, ker se meni to še ni zgodilo. Logika pa taka!

Meni se tudi zdi, da je to normalno, ampak sama sebe pa ne morem prepričati.
Vsake toliko časa pride nekdo, ki mi povzroči “metuljčke” v želodcu, v moje življenje in ta obdobja so mi grozna. Najprej vznesenost, čez par ur pa grozen občutek krivde. To se ponavlja nekaj časa in mine.
Najbolj grozno pa je to, da tega ne morem zaupati nikomur.

Mikka živjo

zanima me kako si uspela prebroditi vse tiste težave o katerih si takrat pisala. Kako ti je uspelo izključiti misli, kako ti je uspelo sama sebe prepričat, da je pač to neki normalnega, da se ne rabiš za to sekirati, obremenjevati in prevzemat vse krivde? Meni ne uspe, pa se trudim, sam ne gre, ker mogoče preveč vse kompliciram, pa analiziram, pa hočem dopotankosti vse razčleniti, zakaj, kako, kaj sem takrat čutila, kaj to pomeni…..
Prosim povej mi kako je bilo pri tebi, mogoče bo meni potem tud lažje!

JA, zelo!!! pomembno je kako v takšnih situacijah reagiraš. In zamolčane stvari lezejo na dan še leta…Žal, prešvercati se ne da!

Zaskrbljena, povem ti da si čist normalna. Jaz sem imela podoben primer in sem verjela da to kar imam z mojim fantom ni to. In zgodilo se je da sem naredila neumnost. Drugi dan sem se žrla ko zmešana in molila da mi bo moj fant oprostil. In mi je. Te metulčki pridejo in grejo, dobrega fanta, ki pa ti stoji ob strani ko ga rabiš, je pa najtežje dobiti. In če ga imaš se ga drži ko klopa. Lahko pa probaš, sam verjetno se ti bo zgodil kot meni.

Meni že 7 let odkar sem v zvezi hodi po glavi bivši, pa ne samo po glavi, celo videvam se z njim občasno, pa je moj isto krasen in oh in sploh, bivši pa tud slučajno ni popoln, ampak metuljčki in un filing ostaja,….upam, da smo res normalne :-))))))))))))))

Pa še to; “dokler ne veš, ne boli” – svetujem ti, da te občutke obdržiš zase, saj lahko svojega fanta resnično zelo prizadaneš.

Veliko sreče vsem!

Poznam to, ja. Ne obremenjuj se in ne spuščaj se v avanture, ker ti bo žal, če ljubiš svojega fanta. Vzemi vse skupaj kot popestritev in ne vnemiraj se preveč. Mene je držalo zelo dolgo, hudo je bilo, a na koncu se je dobro končalo. Vse je ostalo na platonski ravni. Na koncu sem ugotovila, da v tipu vidim le tisto, kar želim, in ne tistega, kar je.