Nisem več pametna, ne vem kaj naj si mislim.

Pred nekaj meseci sem “prekinila” s tipom, s katerim sva se poznala nekaj let, bolj zbližala pa sva se na eni poslovilni žurki pred dobrim letom. Takrat mi je povedal, da sem mu všeč od prvega trenutka, ko me je videl, da se mi je bal približati (čeprav ne deluje ravno plah, sploh, kadar kaj popije), bil pa je pod vplivom alkohola (za korajžo), jaz pa tudi. Mal sva se zalizala in si obljubila, da se še vidiva oz. slišiva. Ker sva se pred to žurko videvala zelo pogosto, vem, da sem mu bila všeč (tudi drugi so mi rekli), …občutek, ki ne vara…
Ker me po tednu dni ni poklical, sem se opogumila jaz (čeprav tega nikoli ne delam) in mu poslala sms, šele nato je stekla komunikacija. Včasih po nekaj dni nič, včasih pa 20 na večer (nekateri, zelo vroči, z njegove strani) in kar je pri stvari najbolj čudno, vmes je med nama prišlo samo do nekaj srečanj (s skupnimi prijatelji), zares govorila na 4 oči pa nisva več. tudi zaradi nekakšne zadrege, ker zadeve nisva upala speljati,…pa še v precej oddaljenih krajih živiva. Vem, pa da nima kakšne trdne veze.
Enkrat sem se opogumila in ga povabila na kavo, ko sem bila slučajno v njegovem kraju (po sms-u, pa se dolgo ni javil, čez nekaj dni pa se je opravičil, da me ni hotel prizadeti,…), drugič pa je prišla pobuda z njegove strani (pa se je meni zdelo, kot da mu je žal, da jo je dal), nato pa je nekaj prišlo vmes, tako, da jaz nisem mogla… Samo sms-i, pa kakšen klic, pa sem vseeno vedno željno čakala njegovo pošto, on pa mojo.
Čeprav nisva več najstnika, vseeno nisva mogla narediti koraka dalje. to je trajalo kar nekaj časa, počasi je začelo izgubljati tisto “nekaj”, vse skupaj je obstalo na mestu.

Ko pa sva se res zadnjič, (po dolgem času), videla pred parimi meseci (spet skupni prijatelji), se me je kar izogibal, nalašč se je vrtel (dobesedno slinil) okrog drugih žensk (kot da bi mi hotel vzbuditi ljubosumnost) in ko sva se začela pogovarjati (jaz sem bila precej rezervirana), mi je začel “opevati” neko skupno znanko. Da ji je napisal pesem, ji dal telefonsko, pa ga ne pokliče…, da je keš p… Da je imel že veliko žensk (je pa sam!), da bi me, če bi imela otroka zapustil, ker bi zmeraj iskal kakšno lepšo, “boljšo”…
Bila sem totalno šokirana, ponižana in prizadeta, pa še nekaj jih je sedelo zraven.
Na koncu sem se poslovila z besedami, da se ne bova več videla, on pa, če mu bom poslala še kakšen sms (halo?!!). Dva dni po tistem me je poklical (slaba vest), pa sem bila preveč prizadeta in razočarana, da bi se normalno pogovarjala in sem, ne da bi mu karkoli očitala, zaključila pogovor. Naslednjič se nisem mu več oglasila. Ne vem, mogoče je mislil, da je vse OK, ker mu nisem nič očitala. Narobe?

Dolgo se nisem pobrala…
Nazadnje me je klical, nato pisal za novo leto, pred dvema dnevoma pa se me je spomnil s čestitko za rojstni dan??).

Sprašujem se, če je mogoče res kdaj kaj čutil do mene, (jaz do njega očitno nekaj sem, ker bi drugače ne bila tako prizadeta).

Ga je bilo le strah, da bi odpovedal,.. vse mogoče situacije in stavke sem razčlenjevala.. Ne vem več, nimam pa namena karkoli nadaljevati, ne gre. Prekinila sem stike, le za čestitke sem se zahvalila (po sms-u, seveda), kot da ni nič.

Kakorkoli že, sedaj je minilo že kar nekaj časa, verjetno bi mu bila sedaj sposobna povedati, kako sem se takrat počutila, pa nima več smisla…

Preden me obsodite, kakšna trapa sem, hvala, ker ste se pretolkli skozi tole zmedeno pisanje. Meni je kar malo lažje.

In tako je prav, mora ti biti malo lažje. sedaj pa boš dobila še kakšen odgovor. naj bo moj prvi in kar direkten:

Saj ni edini fant, je pa jasno, da sta si bila všeč in da je bilo enkaj med vama, ampak očitno ne toliko, da bi bila vredna njegove naklonjenosti. Mogoče to sploh ni počel zavestno, lahko ga teži kakšna druga stvar, ampak dejstvo je to, da se ženski nikoli ne govori o drugih ženskah, še posebej ne takrat kadar ti je nekdo všeč. napačna taktika, ali pa načrtno svinjanje samega sebe, da ne bo potrebno rečt: Sori mala, nič ne bo.

Jaz bi ti rad povedal, da pusti preteklost za sabo. Glje na to, koga boš srečala danes in če ti bo všeč mu to povej. še vedno bodi zadržana, ampak pokaži pa to kar misliš, kajti bolj kot smo direktni prej dobimo resničen odgovor.

primož

Pozdravljena,

jaz bi ti rekla, da si pogumna.

Da!

Sledila si sebi, čeprav se še sprašuješ, ali te je spoh imel rad. To bo verjetno ostalo kot vprašanje za vedno, kajti če ti do slej ni tega povedal, si začutila, da potrebuješ ob sebi človeka, ki bo vsaj tako pogumen kakor ti in ti povedal svoja čutenja. Če sem prav razumela je on za svoj pogum potreboval najprej kozarec ali več.

Pogovor pomaga, sploh če ga lahko delimo z bližnjo osebo.

LP