ZAKAJ VARANJE? SPET!
Mene pa zelo zelo zanima zakaj varanje?
Prijateljičin mož vara ženo. To mi je sam povedal, ker se mi je zaupal.
Velikokrat sem mu že rekla naj neha, pa očitno ne more iz svoje kože. Pravi, da ni zaljubljen, samo da to rabi. Vem, da se že dobro leto dobiva z neko žensko… Jaz je ne poznam in je tudi nebi hotela poznati!
Njegova žena pa… Ni lepotica, je pa simatična ženska, krasna gospodinja in krasna mama. Imata dva otroka, ne še odrasla… Vem pa, da je tudi krasna žena. Mogoče še preveč… mogoče je zato tak. Za moža skrbi kot za kakšnega dojenčka – preveč!
Jaz njegovi ženi ne bom povedala… Mislim, da je to njegova dolžnost…
AMPAK ZAKAJ? ZAKAJ JE POTREBNO VARANJE???? Se hoče dokazati???
…hotela sem deliti to moro z vami…
HVALA!
Varanje-zato,ker iščeš nekaj kar ti partner ne nudi npr. pogovor,nežnost,zanimiv seks,pozornost itd. In dokler ne dozoriš-odrasteš in ugotoviš,da pač vsega ne moreš vedno imeti,da bi moral biti zadovoljen s tistim kar imaš in to vzgajati v odnos,ki temelji na odkritosti do partnerja,spoštovanju in brezpogojni ljubezni in dokler ne sprejemaš partnerja tak kakor je,ampak po otročje zahtevaš neko popolnost,do takrat varaš.Ko pa enkrat dozoriš v zrelega karakternega človeka,premisliš ali te partnerjeve napake res tako motijo in znaš dobro razmisliti o svojih čustvih in si sposoben biti iskren do sebe in do drugih potem se spartnerjem pogovoriš in stojiš za svojimi besedami in dejanji,ne varaš ampak raje odideš,da koga ne prizadaneš,slej ko prej je pri varanju kdo prizadet,nemalokrat tisti,ki vara najbolj.LP
…mislim, da pri varanju sploh ne gre toliko za iskanje popolnosti,ampak privlači predvsem to da gre za spoznavanje nečesa novega,za doživljanje novih občutkov,novih strasti,privlači te nekdo z drugačno zgodbo,telesom,ki ga na novo spoznavaš in vznemirjenje ,ki ga ob tem občutiš..seveda užitek traja,dokler to uspešno prikrivaš ali dokler se čustveno zapleteš tako globoko kot nisi pričakoval..potem ostane bolj malo tistih, ki zberejo pogum in so pripravljeni narediti spremembo in prenehati sedeti na dveh stolih.
Je pa res da je največji pogum in največje priznanje,če znaš vzdrževati ljubezen brez varanj in laži..tega se pa bojim, je vedno manj.
..pa vso srečo vsem zaljubljenim in tistim,ki so ta občutek že izgubili..
Jaz sem varala,priznam,pa nisem prepričana,da ne bom več,ne glede na to kaj sem ti prej napisala,tako kot sem napisala bi moralo biti ampak največkrat res ni.Zakaj moški varajo ne vem ampak ženske večinoma iz prej omenjenih razlogov no,pa tudi iz razlogov,ki jih omenja Samo.Jaz osebno sem varala ,ker ni bilo več isto ,kot na začetku,nisem mogla verjet,da ne morejo prvi občutki trajati za večno,pa ne z moje strani temveč z njegove,hotela sem,da mi iz dneva v dan daje potrdilo,da sem privlačna,da sem mu vse,da je neizmerno zaljubljen vame itd.Ampak kot se pogovarjam z moškimi,razmišljajo takole,da ko enkrat začutijo ljubezen z njene strani se počutijo varne ne obremenjujejo se z ljubosumnostjo saj mu ženska izkazuje ljubezen in s tem,ko je z njo ,naj bi ji kazal ljubezen tudi on,ženske vsaj večina,ki jih jaz poznam,pa rabijo nenehno potrditve ljubezni.Velikokrat pa med partnerjema ni prave komunikacije,ne pogovarjata se o tem kaj kdo potrebuje in potem pride do nesporazumov.Prva zaljubljenost hitro mine in potem je vse odvisno od tega koliko partnerja spoštuješ,kakšna je komunikacija med partnerjema ipd.Če se imata partnerja resnično rada,če sta prijatelja,če se spoštujeta potem lahko negujeta in vzgajata odnos,prisluhneta željam drugega poskušata najti skupne interese,skupaj rasteta,če pri enem od njih tega ni potem pride do varanja in tudi drugih stvari ,ki za vezo sigurno niso dobre.Jaz sem bila v oba partnerja,ki sem ju prevarala še zmeraj zaljubljena,vendar pri enemu nisem dobila dovolj nežnosti pri drugem pa prijateljstva oz. ob njem sem se počutila manjvredno in potem sem si pri prvem poiskala ljubimca,ki mi je dal nežnost,pri drugem pa ljubimca ob katerem nisem imela občutka,da se mu moram dokazovati v čemerkoli.In kaj se je zgodilo,ker sem pač jaz počela to sem lahko to pričakovala tudi od njiju.Ne varanje,moja slaba vest je pokopala obe tisti vezi.
Moje življenje je podobno tistim španskim novelam. Pa sej se z možem lepo razumeva, si lahko poveva vse, tudi mi je sam povedal ko me je prevaral itd. ampak zadnje čase pa imam takšen čuden občutek da mi nekaj taji in prikriva. Ne vem morda sem res samo paranojična ker me je takrat prevaral in iščem nekaj kar ne obstaja pa vendar. Se ti je že zgodilo da si imela tisti grozni občutek da se bo nekaj slabega zgodilo pa se je res. No nekak takšen občutek imam jst. Morda me daje res samo ljubosumje ki ga včasih nisem poznala zadnje čase pa me nekako razžira, zaradi tega nekako ne najdem tistega odkritega odnosa z možem. Po naravi nisem ljubosumna ampak zadnje čase pa je tako kot da so mi podivjali hormoni ali kaj. Ne vem morda pa sem napak mislila da bom lahko prevaro pozabila. Res je šlo nekaj časa sedaj pa vedno bolj ven udarja tista zamera zakaj je to naredu itd. Nekako sem začela gojiti zamero do njega prav zaradi tega. Kajti stvar je taka da sem pri 21. rodila prvo hčerko ki sva si jo oba zelo želela. Seveda sem bila skozi z njo ko je mož prišel iz službe sem se posvečala njemu, nisem sitnarila ko je vsak vikend šel ven s prijatelji itd. Prostovoljno sem ostajala doma in mu pustila svobodo. Ko je bila mala stara skoraj leto dni sem slučajno izvedela da me vara. Lahko si misliš kakšen šok je bil. Ampak zaradi male in ker tudi sem bila zaposlena pri njemu nisem mogla iti. Pa sem ostala, požrla slino in živela naprej samo za njo. Do njega sem sicer bila v redu kot prej ampak bolečina je v meni ostala. Spozabil (beri poljubljal) se je še kar nekajkrat Dobila sva še eno hčerko a se še zmeraj spozablja. Najhuje pa je da se njemu sploh ne zdi da me s tem ko se poljublja z drugo ne vara. Njemu to ni nič takšnega name pa je tolk ljubosumen da me keri še pogledat ne sme pa je joj. Ampak vsakič ko mi kaj takega prizna ga del mene neha ljubiti. Najhuje pri vsem tem je da mu vse to ful zamerim, da imam občutek da življenje teče mimo mene jst pa samo čakam ker nimam več moči da bi se borila za svoje življenje, saj je bila moja lastna odločitev da bom svoje življenje posvetila družini. Najhuje pa me mori ker mu tega ne morem povedati, kajti vsakič ko se začneva o tem pogovarjati mi očita da ga obsojam, da mu pod nos mečem, da ja vem kako me ima rad(?) da me nikoli ne bi zapustil al zamenjal za kero drugo (?) in se na koncu spreva. Pa se drugače ful lepo razumeva in vse štima, sam v meni pa vre ta zamera in se je ne morem znebiti.
Zato sem nekako ves čas na preži kaj bo spet in ko kam gre sem ful živčna saj ne vem kaj bo naredil sedaj. Zato sem spraševala iz kod si ker sedaj že povsod vidim strahove tudi tam kjer jih sploh ni.
Glede tvoje prijateljice pa ne vem kaj naj ti svetujem. Jst zase vem da bi hotla če bi kakšna prijateljica vedela kaj takšnega bi želela da mi pove. Ker moreš vedeti da se vse enkrat zve, tudi ona bo. In kaj če izve da si vedela tudi ti pa ji tega nisi povedala. Mislim da bi ti zamerila res pa je da tvoje prijateljice ne poznam. Boli v vsakem primeru, sam ko ugotoviš da so vsi vedeli sam ti ne pa ti prijatelji tega niso povedali boli še bolj. In počutiš se ponižanega ter te je sram pa čeprav sam nisi nič kriv.
Morda pa se je ta fant samo želel znebiti bremena in ga je položil na tvoje rame. In ali si sigurna da ne bo več varal. Nekdo je napisal da ko enkrat vara vedno vara. Iz lastnih izkušenj vem da je res. Sam ene smo tolk neumne da kr čakamo in verjamemo da nas ljubijo. Tiste tapogumne pa vzamejo življenje v svoje roke. Vem da so otroci slab izgovor ampak izgovor pa je le. Dokler pomaga zdržati v redu, kaj bo pol ne vem.
Upam da mi čas prinaša kaj lepšega kot mi je prinesla preteklost, ker človek lahko poje samo določeno količino sranja potem pa mu je dosti. In meni je počasi že vse skupaj dost.
Mislila sem na kratko povedati pa me je zaneslo ker le tukaj lahko izlijem svoje misli, tu sem lahko kdor sem. Srečno s prijateljico in dobro premisli kaj boš storila. Ker si želim da bi mi takrat kakšen prijatelj povedal ne pa da sem zvedela kot sem zvedela. Boli pa itak, sam bi le vedela da je še nekje nekdo ki mu ni vseeno zame in mi lahko pove tudi nekaj takšnega in ne samo lepe stvari. S pravimi prijatelji lahko delimo vse dobro in tudi slabo.
lp nija
Jaz ne bi rada bila v tvoji koži. Tudi jaz sem bila prevarana. Ko sem to zvedela, jasno , zadnja. Pa še sam mi to ni povedal. Takrat je bilo konec z zaupanjem. Jaz sem se odločila drugače, nisem ostala več z njim. Ker me ni prepričal, da sva za skupaj. Tudi prekinil ni razmerja s tisto osebo. Ko sem mu povedala, da se želim ločiti mi je ponovno začel pigati na dušo. Nekaj časa je še šlo, vendar nikoli ni bilo tako kot pred tistim, ko sem izvedela za njegove dogodivščine. Zdaj sem mnogo bolj srečna kot sem bila takrat, ko sem tuhtala kje in s kom je. Še vedno se ni spremenil….Zdaj živi skupaj s tisto žensko zaradi katere me je prevaral. In srečna sem, da nisem več v njeni koži. Zdaj me na skrivaj kliče v službo in se pogovarja z menoj. Kam to vodi ??? Nikamur.
Draga Nija, brala sem tvoj odgovor… Povem ti, da tako podobne zgodbe še nisem slišala – kot bi brala svojo! Le, da se moj samo ne poljublja, je bolj konkreten, ko se odloči! Mislim pa, da nam otroci niso samo izgovor, nekaj je res v tem, oni so potem res prizadeti, vem, imam 3 pa enkrat sem ga že v rit sunila-jaz sem bila tista, ki je odšla od njega, pustila skupno hišo in vse, mislila sem, da otroci ne bodo trpeli, se bom že potrudila. Pa ni bilo tako. Zelo so trpeli, tudi ker sem jih odpeljala drugam. Samo ati, ati..Potem sem podlegla vsem in se vrnila v isti stari pekel. Zame.
Jaz mislim, da smo te sorte žensk, ki nismo sebične in bi dale dušo iz sebe za svoje otroke. ZATO je tako, po moje no! Vsak ima svoje. Vem samo, da ga nimam čisto nič več rada…kaj vse sem spada ti pa je najbrž kristalno jasno. Toliko, da boš vedela, da nisi osamljen primer in nas je najbrž ogromno! Upam, da ti je kaj lažje in upam da se jim bo maščevalo!