100-tič VARANJE
Narod, pa kaj se z vami dogaja? Tu gor so ljubezenski nasveti, vi pa iščete opravičilo za varanje. Da ne bo pomote, ne podim vas dol, samo kaj ne bi bilo bolje, če bi jasno rekli partnerju stari/a, dragi/a, svinja ali karkoli……
nisva za skupaj, je minilo, jaz grem. Tudi jaz nisem srečna z mojim ta starim, ima en kup napak, ki me spravljajo ob živce in bi ga včasih raje nosila kot prenašala, ne vem kdaj in kje se je ljubezen zgubila. AMPAK! On je oče mojih otrok, skrbi zanje, zame, za nas. Ljubezni ni več OK, ostalo pa je spoštovanje. Za nič na svetu ga ne bi prizadela, če pa bi se zaljubila v drugega, bi mu to povedala. Zasluži si. Tudi jaz ne bi bila rada prevarana. Sem videla pri drugih, kako je to ponižujoče in boli.
Pa še nekaj je. Nemalokrat so spočeti otroci, poznam skrivnosti 4. družin. In vem tudi da vseh 8 trpi, ženske ker se po tolikih letih počutijo krive, moški pa ker ne morejo do svojih 20-25 letnih otrok.
Premislite, prej kot komu porinete nož v hrbet.
Skitnica, razumem tvojo bolečino, ko vse to beremo, ampak ravno zato je ta forum, da bomo tisti, ki to beremo ravnali drugače.
Samo z voljo in željo po boljšem bomo spremenili svet.
Nekje moramo začeti, pa čeprav v forumu.
primož
Lep pozdrav!
Po mojem mnenju tu na forumu zelo malo ljudi išče opravičilo za varanje. Gre bolj za opis situacije v kateri je posameznik in iskanje mnenj kaj lahko v dani situaciji naredi. V večini primerov bi bil res najboljši izhod da osebo, s katero nisi zadovoljen zapustiš in si poiščeš koga, ki bo vreden tebe in tvoje pozornosti. Ampak čustva niso razum. Na razumski ravni ima nekdo lahko pri sebi vse razščiščeno, vendar ne naredi kar bi moral, ker imajo čustva velik vpliv na nas. In vsakdo ima pravico vprašati za nasvet. Glede na to, da je forum anonimen oziroma vsakdo lahko uporabi ime, ki ga želi, je toliko več tem o varanju in podobih situacijah o katerih se veliko piše a malo govori. Res je, da človek dobi občutek, da se vsi med samo varamo ampak je to samo prvi vtis. In mislim, da je dobro, da se o tem piše, ker potem marsikdo preko odgovorov spozna, da je velik problem v odnosih komunikacija, ki jo je premalo in iskanje izhoda v varanju, ki pa prinese zadovoljstvo marsikdaj le na krajši rok.
Ampak vseeno sem mnenja, da naj da vsakdo ven iz sebe stisko, ki jo čuti, pa naj mu potem odpišejo tisti, ki to želijo.
Lp, K
… nikakor prosim ne umaknite teh tem s foruma…
sama sem še ena izmed mnogih, ki bi se rada rešila tega pekla (tako ga namreč čutim zdaj, pred letom še nisem tako razmišljala).
med vašimi odgovori najdem tudi “klofute” zame in mislim da so mi v tem trenutku še kako potrebne..tako sem močnejša in imam jasnejšo pot pred seboj..
preberem vse..in razmišljam
Lp
Lahko se podpišem pod post od Kris.
Zakaj bi ukinili forum in ne bi več govorili o stvareh, ki so bile, so in bodo?
Varanje je za marsikoga najbolj boleča ljubezenska težava, posti tule mu pa lahko samo koristijo. Predvsem posti! In pa odgovori tistih, ki govorijo iz lastnih izkušenj – tistih, ki so varali ali bili prevarani. Ostali itak samo moralizirajo o stvareh, ki se jim niso zgodile, zato o njih nič ne vejo.
Kot bi jaz opisovala, kako nor in neodgovoren je tisti, ki leze v Himalajo. Jaz bi ga sodila, ki občutkov v Himalaji nikoli nisem doživela!!
Včasih se grenko nasmehnem ob obsodbah, ki jih nekateri namenjajo tistim, ki varajo. Preveč je notri tistega…jaz ne bi nikoli, meni se to ne more zgoditi, kako morete….
Vsakemu se lahko zgodi. Vzrokov je toliko, kot je ljudi. In toliko je osebnih zgodb.
Dlje, ko smo na svetu, manj nam je jasno. Več izkušenj ko imamo, manj si upamo in smemo obsojati. Tisto, kar se pri 25 in 30 letih morda zdi povsem nemogoče…pri 40. lahko ni več.
Vsi smo le iskalci svoje sreče. In pri tem nekateri ubirajo napačna pota. Žal poleg njih račune plačujejo tudi njihovi otroci. Toda tako je življenje.
Nesmiselno bi si bilo zapirati oči na ta način, da tule ne bi več govorili o tem.
No, krasno. Pa si pomislila, da ga pravzaprav varaš že sedaj in to z odnosom oz. s tem kaj dejansko do njega čutiš? Najbrž bi bil sila zadovoljen, če bi za to vedel. Praviš, da je oče TVOJIH otrok, ki za vas skrbi. Torej ostajaš z njim iz čistega koristoljubja. Z ene strani govoriš o spoštovanju, z druge pa si ga degradirala na nivo pralnega stroja (oz. bankomata), skratka, nanj gledaš kot na orodje, in ne kot na partnerja.
Mislim, da skitnica gleda na svojega moža kot na dobrega družinskega očeta, ne pa kot na orodje. Mož kot partner je ne privlači več, dokler pa bo dober oče njunim otrokom, pa ga spoštuje in ne vidi razloga, da bi ga zapustila.
Tako jaz razumem njeno sporočilo in pozdravljam njeno odločitev. Zakaj namreč otrokom razdirati dom, če to ni potrebno?!
Če želi resnično biti do njega odkrita, potem naj mu tudi pove kaj do njega (ne) čuti, tako kot pravi, da bi mu povedala, če bi se v nekoga zaljubila, v kar pa močno dvomim. Dvomim pa zato, ker so razlogi, zaradi katerih mu tega ne pove, popolnoma enaki. Zelo se mi zdi, da bi jo v obeh primerih odkuril v zelo kratkem času, v najboljšem primeru le kateri drugi med rjuhe.
Če pa takšno vlogo sprejemata oba, potem je to nekaj drugega, kljub vsemu pa je to enkratna čustvena popotnica za njune otroke.
Sicer pa: poskušaj se vživeti v situacijo, ko pride nekega dne tvoj mož domov in ti reče, da ne čuti do tebe popolnoma ničesar več, ostaja pa s tabo iz “spoštovanja” zato, ker si dobra gospodinja in dobra mati njegovih otrok. Me prav zanima kakšna bi bila tvoja reakcija.