živjo,
Imam en problem,ki ga že dolgo tlačim nekje v sebi in ker vem da to pač ni dobro pišem tukaj.
S fantom sva skupaj približno pol leta,vse je super imava se rada in to…ampak mene nekaj skrbi.Namreč to,da se me bo naveličal.Sej mu verjetno delam krivico,ampak jst sem bla zmerej malo manj samozavestna,tako da se celo zdaj,ko mi on vsezkozi dokazuje svojo ljubezen bojim tega.
Cele dneve samo tuhtam kaj bi naredila,kam bi šla za vikend ko se vidiva po celem tednu,da njemu morebiti nebi bilo dolgčas.
Zdej mi pa povejte če je to normalno!!!

nysha,

najslabše kar je možno je to, da se obremenjuješ s problemom še predno je nastal. na tak način, ga pravzaprav sama vspodbujaš. Delaj tako kot misliš, da je najbolj prav, prav tako tudi razmišljaj. Živita pa tako, kot ,da bi živela celo življenje skupaj. Ko bo prišel problem, pa ga rešujta skupaj.

primož

Prekini strah, ker ti lahko situacijo samo še poslabša. S strahom boš izgubila samo sebe in tisto spontanost, ki preprečuje, da bi v odnosu postalo dolgočasno. Pomisli, kaj je najhujše, kar se ti lahko zgodi? Recimo, da te pusti, ker ga ne zanimaš več. Verjemi vase, da boš preživela. Ni edini moški na svetu, z njim si zaradi lastne izbire, ne zato, ker bi ga nujno potrebovala. Te bo sedaj celih 50 let, kar bosta skupaj, skrbelo, če se te bo nekoč morda naveličal?:) Dopovej si, da bo vse v redu, četudi bi se mogoče zgodilo, da gresta narazen. Samo zakaj o koncu premišljevati, ko je pa tako fino, ko sta skupaj? Saj razumem, da te je strah, da bi izgubila nekaj tako lepega, kar se ti trenutno dogaja. Samo naj te ta strah ne vodi, ti obvladuj njega. Ne misli, da je morebitni razhod konec sveta, sploh ne misli na razhod! Bodi to kar si, vesela, spontana, zabavna punca, ki se trudi za svojega fanta (vendar ne preko svojih meja). To je največ kar lahko narediš. Če te bo strah, boš živčna, napeta, zoprna, to pa niso najbolj zaželjene lastnosti pri partnerjih. Poskrbi, da bo zabavno biti s tabo in to je to. Uživaj v sedanjosti, pa čisto malo misli tudi na prihodnost. Nikoli pa ne misli na prihodnost v tolikšni meri, da ne bi mogla uživati v sedanjosti.

PS.: Tudi mene kdaj pograbi tak strah, samo sem se naučila, da take negativne misli odženem stran. Veliko lažje je živeti tako.

hvala ti za ta nasvet ori,sem že sama razmišljala da to nikamor več ne vodi.
Namesto da bi bila srečna in vesela,da se mi to v resnici dogaja-mislim na to,da me ima nekdo lahko tako rad kot me ima on in jaz njega,se samo še sekiram in sem slabe volje-zelo težko se obvladujem.Vem tudi da sem zelo ljubosumna oseba,pa še škorpijon povrhu:)Za njih pa je znano kako pa kaj:)no mal šale,u glavnem,vem da se bo moral moj odnos do tega bolj spremeniti da ne bova slučajno nekam zašla.