Cau,

no, da vam povem svojo zgodbo in me res zanimajo komentarji, ker jaz res ne vem vec kaj narest. Junija sem spoznala na krizarjenju enga fanta (30 let). V trenutku sva se zastekala in tako sva zvezo nadaljevala tudi potem ko sva prisla domov. Imela sva se ful lepo, bil je pozoran in veliko sva se pogovarjala, tudi o osebnih stvareh.Povedal mi je tudi o svoji bivsi punci, ki ga je pol leta varala s svojim najboljsim prijateljem,o svojem otrostvu, o tem da so starsi veliko delali in je bil edini njegov prijatelj kuza,… Ko je govoril o prihodnosti je vedno govoril o dvojini, midva in planiral skupno prihodnost.
Sredi avgusta me je povabil k njemu na vikend na morje.Zmenila sva se, da me naslednji dan poklice in pove tocno uro,kdaj greva. Pa me ni in naslednje tri tedne tudi ne,meni pa se tudi ni oglasal na telefon.Mene je ful skrbelo in to so definitivno najhujsi dnevi v mojem zivljenju,ker sem se bala,da se mu ni kaj zgodilo,ker mu to sploh ni podobno.
Potem pa sva se po dobrem mesecu srecala v enem klubu… prva stvar, ki mi jo je rekel je bila: prosim,ne bit huda name.Prezivela sva lep vecer, potem pa mi je povedal, da bo odpotoval, za stiri leta,sluzbeno,da mora,ceprav si ne zeli.Meni se je takrat podrl svet.In res je sel, brez,da bi se poslovila
Cez dva meseca pa se je pojavil na zabavi mojega prijatelja, bila sem sokirana.On je vedel,da bom tam, rekel je,da se je vrnil,da tam nima kej iskati…V tistem casu sem bila jaz ze z drugim fantom,priznam da zato,da sem lazje shjala z bolecino, a sem ga zdaj pustila,ker ni posteno do njega
Vackrat sva se potem nakljucno srecala, v zadnjem casu pa sva spet bolj obnovila stike.On se pojavlja na zabavah,kjer ve da bom jaz in je potem cel vecer mano. Povedati moram tudi, da je v druzbi ful frajer in je glavni,ampak do mene se pa cist drugac obnasa,je najvecji srcek in najbolj nezen.Problem pa je v tem,da se ful cudn obnasa,jaz pa trpim.Po eni strani je ful pozoren in si ful zeli bit z mano,tut za novo leto je rekel, da bi rad bil z mano, po drugi strani sem ga pa recimo vceraj povabila na kosilo, njega in se tri prijatelje,pa ni prisel in tudi sporocil ni, da ne pride.Z novo leto se mi tudi zdi, da ne bova skupaj,ker se kar necesa ustrasi.Bi,zeli si,vem,da si,ker ni clovek,ki bi lagal in kar nekaj govoril,potem pa ko pride do necesa se pa vstrasi,kot bi se bal,da se je spet pregloboko zapletel in da bo spet prizadet.Vem,da je nesrecen in ne vem kako naj mu pomagam.Ful mi pomeni in res ga imam rada,bolj kot vse na svetu,ampak to njgovo obnasanje boli,umiram po delckih,vsakic,ko me usti na cedilu…
Kaj svetujete

Yess,

težko je povedati, kaj bi bilo najbolj prav, saj bi morali vedeti kaj več o njemu,da bi lahko povlekli neke smernice, zakaj se tebi in njemu to dogaja. Velika verjetnost je, da res izhaja vse skupaj iz otroštva in razočaranj v življenju, vendar tukaj ne moremo svetovati tebi, temveč bi se moral pogovoriti on.
Od tebe pa je odvisno kaj hočeš, lahko, da se ne bo nikoli spremenil, lahko da se bo…bolj bistveno pa je, kaj si želiš ti?

Le tako boš vedela, kako se moraš obrniti in kaj moraš storiti. Torej, najprej razmisli pri sebi: res lahko čakaš na njega in ga spremeniš in si ustvariš srečno družino z njim? Saj res, kaj pravzaprav želiš, naj bo prvo vprašanje sama sebi? Na silo pa ga žal ne moreš spremeniti, lahko pa tudi vstrajaš.

Primož

Vem, kako se počutiš. Imaš ga rada in mu želiš pomagati. Ampak to lahko storiš edino v primeru, če bi pomoči želi tudi on sam. Ugotovila si že, da ga je strah. To izvira iz njegovega otroštva, ko so ga starši puščali samega in ga niso naučili, kako se navežeš na nekoga in kako izgleda prava ljubezen. Zato ga občutki do tebe plašijo in boji se, da če bo priznal, da te ima rad, ga boš postavila na drugi tir, kot je to doživljal pri starših. Ni pa dovolj, da se zaveda tega dejstva.

Res ni lahko utišati take občutke in strah, ki se ob tem poraja, samo on je sedaj odrasel človek in se sam odloča, kakšen bo njegov naslednji korak. To mu lahko tudi poveš. On se lahko kljub strahu in nenavadnih občutkih odloči, da bo ostal pri tebi in ne bo zbežal vsakič, ko ti pride preblizu. Povej mu to. Povej, da razumeš njegov strah, ampak ga imaš rada in te boli, ko se distancira od tebe.

Vprašaj ga, kaj si on želi od vajine zveze in mu ponudi pomoč pri tem. Reci, naj se ne ravna po svojem strahu, ampak vsakič pomisli, kaj naj naredi, da si bosta bližja in da bo deloval v skladu s svojimi željami. Strah bo tako sčasoma izginil. Zagotovi mu, da ga ne boš pustila, da nisi njegova starša. Povej pa tudi, da želiš, da se do tebe obnaša korektno in naj se ne gre teh igric vroče-hladno, ker si zaslužiš spoštljivo ravnanje z njegove strani.

Ponudi mu torej pomoč, ljubezen, varnost, razumevanje, hkrati pa to tudi zahtevaj z njegove strani. Če ga boš samo razumela in mu vse odpuščala, boš na koncu res ti stalno nesrečna in mu boš nevede začela očitati, kar pa bo vodilo do nezadovoljstva z obeh strani. Jaz sem naredila to napako, da nisem zahtevala svojega deleža, ker sem upala, da bo prišel sam do tega spoznanja. Ljubezen, razumevanje in potrpežljivost se torej nista obrestovala, ker sem se iztrošila.

Če si fant želi biti s tabo, naj tudi sam kaj naredi za to. Saj je velik fant in lahko se potrudi, da bosta oba zadovoljna skupaj. Ne toleriraj vsake napake, češ, imel je težko otroštvo. To ni izgovor. Odrasel človek se odloči sam, kaj bo naredil, ne glede na to, kaj se mu je dogajalo v preteklosti. Je pa težje delovati zavestno in se boriti proti nekaterim občutkom (jeza, strah, …), ampak imamo možnost izbire.

Jaz bi rekla, da tip ni zanesljiv in da nikoli ne bo… In, da od njega ne mores pricakovati resne zveze, ker jo vsakic nekam popiha… Pa laze!!!! ”bom odpotoval” pol ga pa na zabavi srecas, pa rece, da ni odpotoval (brez da bi tebe ze prej poklical in ti dal vedeti, da je ostal)…

Ampak ves na tvojem mestu … ne vem kako bi se odlocila… ker vem kako je ce si zaljubljen in malo slep…

Wish you luck….

Oj!!

Jaz te ne razumem. Kako se lahko zaljubiš v takega “moškega”. Lahko, da si srečna zdaj, zaljubljena zdaj, zagledana zdaj,…. Moraš mislit tudi malo naprej. Če imaš rada flirte, potem mogoče…. Če pa bi si rada ustvarila nekoč mogoče familijo, potem vsaj z mojega stališča res ne razumem situacije. Jaz imam 25 let, univerzitetno izobrazbo in mi do takih flirtov ni več – prebolela. Tudi ti se vzemi v roke, se vprašaj kaj bi rada v življenju dosegla. Objokavanje za moškim, za katerega sploh ne veš, če želi biti s tabo se res ne splača, pa naj bo ne vem kakšen avč moški za pogledat. Na svetu je še veliko moških, ki so prijetni, družabni, skrbni, zapeljivi,… tudi lepi, a vedo na čemu svet stoji. In bi za tako žensko ali punco kot si ti naredili veliko(recimo). Ne vem zakaj se ženske vedno odločajo za moške, ki jim niso toliko naklonjeni(recimo malo) in se potem obremenjujejo zakaj jih ne pokličejo, hodijo vsak dan s kolegi na pivo, namesto z vami, nikoli ne pokličejo, če zamudijo,… Takega moškega bolje, da nimaš.
Ko boš srečala res pravega, boš vedela, da mu ta ne bo segal niti do kolen!
Verjemi- iz izkušenj

Hvala za odgovore.Pozabila sem povedati še to, da se zapira pred vsemi.Govorila sem z njegovim prijateljem,ki mi je potrdil,da mu ni vseen zame in da me ima rad,ampak da je z njim trenutno nekaj narobe, da se zapira pred vsemi,tudi pred prijatelji,da se tudi njim ne oglaša na telefon…. Drugače ni moški,ki bi letal od cveta do cveta,je resen in zanesljiv.
Primož rekel si naj najprej pri sebi raščistim kaj zelim,jaz vem kaj želim…njega.Res ga imam rada,bolj kot vse na svetu,zato pa tako boli. In ravno zato mu želim tudi pomagati,ker me ful skrbi zanj,ker nekaj ni v redu,saj mu to obnašanje ni podobno….

če res želiš njega, potem pa mu to povej in povej kaj si ti želiš od njega. ljubezensko razmerje ima dve strani, dva pola, ki morata delovati vzajemno. Saj veš tisti pregovor: Ljudje smo kakor angeli z eno perutjo, poletimo lahko samo objeti.

Torej pogovor in bodi vstrajna.

če ljubiš ne moreš delati ničesar narobe.

primož

ne vem, če je res, domnevam pa, da je možno, da je tvoj oče odhajal od tvoje mame na podoben način in ti podzavestno najdeš take moške, ker delaš po njenem vzorcu. Da boš čakala, upala, da bodo lagali, da bo vse skupaj vedno negotovo.Te kaj v taki situaciji privlači?
Če ne, si boš poiskala drugega, zanesljivega. Sploh si ne morem predstavljati, da imam s takim lažnivcem n.pr. tri otroke, da eden zboli, da se še drugi in jaz nalezema n.pr. gripe, on pa neznano kje. Brrr, kar zazeblo me je.
Morda pa sem prestroga. Te je predstavil staršem?
LP

Verjamen, da ti je zelo všeč in da ga imaš rada. Ampak mene bi to motilo preveč; da se nekaj zmeniš in potem ti niti ne reče, da ga ne bo. Res je da ima lahko kakšne osebne probleme in skrivnosti. Po mojem bi bilo najboljše, da se odkrito pogovoriš z njim. Povej mu, kako se počutiš in da bi bila rada z njim, samo, da te njegova dejanja zelo motijo. Daj mu tudi občutek, da ti lahko zaupa, pač karkoli že je.
Želim ti veliko sreče v ljubezni.