Odvisnica
Ojla,
morem nekam “plunt”! Sem v nekakšni situaciji ali trenutku, ki je sicer značilen za odvisnike, ko so na dnu, ko rabjo dozo. Ampak, moja “kriza” ni povezana s kakšnimi substancami. Še zdaleč ne!
Odvisna sm od meni drage osebe, ki dopolnjuje le skrit intimn delček mojga življenja… Rabim jo, da se počutim dobro! Rabim jo, da sem. Ampak… so dnevi, ko ga ne morem ne slišat, ne brat, ne videt… če se preveč takšnih dni vleče skupej, postanem najprej žalostna, potem potrta in nazadnje čist na podnu….
če ti bo kaj lažje, kar napiši, zato pa smo tukaj.
🙂
primož
Za terapijo premalo vemo, kdo je ta draga oseba in na kakšen način je povezana s tabo.
drugače pa je največja terapija življenje samo.
primož
Težko kej na kratko podam :)))
Ammm, ta druga oseba je osebek moškega spola, mojih let, tudi poročen, ki sem ga pred dobrimi dvemi leti slučajno “srečala” u eni klepetalnci. Sicer nisem ravno “klepetulja”, ampak nekega dne sem, malček iz radovednosti in malček iz dolgega časa, šla na en kanal. No, in začela se je zgodba. Klepet. Sprva čisto hladno, vsakdanje stvari… to je trajal neki mescev, ko sva si nekak zaželela, da bi se tud spoznala u RL. In… padla je kavica. Še naprej sva gojila komunikacije, kak mail, kak klic…
Pa je bilo spet mimo leto dni, ko sva se ponovno srečala. Takrat sem začutla, da me na njem privlači še kej več, kot samo tiste debate, ki sma jih mela. Zaželela sem si njegove konkretne bližine. Začutla sem, da je podobno tudi pri njemu.
Zakaj ravno on? Morem povedat, da mi je veliko pomagal na poti do oblikovanja osebnosti, predvsem na odprtosti in samozavesti (kar je opazila tudi okolica, mislim pozitivna sprememba) Ne vem s čim, toda začela sem se spreminjat. Mogoče sem hotla bit zanj drugačna. Ne vem…
In ko sem to ugotovila, da je s svojo karizmo tip na mene vplival tako pozitivno, sem si dopustila, da sem ga začela jemat kot moj generator energije, volje… Torej, če predolgo ne izmenjama kake črke, kake besede, … nastopi tista prej omenjena kriza. Poleg tega pa še to, da mi je na nek način zlezel pod kožo in, da si ga večkrat zaželim, kot moškega (pssst :))…
Samo prosim, ne mi rečt, pol pa doma ni kej u redu. Ta oguljena in obrabljena fraza kot argument “varanja” ne spada več v naše čase. Toliko je še drugih drobnih stvari, ki nas vleče drugam. In niti ne vemo zakaj. Verjetno, ker se poznamo premalo. V prvi vrsti samega sebe, nato soljudi. V mojem zakonu (pa ne samo skozi moje oči) dejansko špila. Edini problem, ki ga imam, je denar. Ampak, to je še najmanjši problem, ki človek lahko ima.
Ah, nisem osamljen primerek, nisem niti prva, niti zadnja. Ja zame sem pomembna jaz, ane :))) In moji dragi. In še nekdo se je znašel v tej igri, katerega vloga je malček čudna…
:))
Mogoče res. Kaj meniš o tem, da je človek zmožen ljubiti več oseb? O tem sem pred kratkim brala v neki knjigi. In ta ne zavrača dejstva, da je človek to sposoben.
Če sem, potem zaenkrat hvala bogu, imam še glavo na pravem mestu in razum me ni pustil na cedilu. Samo… občutek je pa res občasno grozen 🙂