Avtor: razmišljujoča
Datum: 24-09-03 13:48

Klarisa, res je, kar pravič, če ne “vzletimo” in ne “zapojemo” potem res nikdar ne bomo vedeli, če se je splačalo.

V knjigi Phila Bosmana: Rože sreče moraš saditi sam sem prebrala lepo misel:

Včerajšnji dan
ter vsi prejšnji dnevi in leta
so mimo,
pokopal jih je čas.
Ne moreš jih več spremeniti!

Se je kaj razbilo in so ti ostale črepinje?
Ne vlači jih dan za dnem s seboj!
Kajti vedno znova te bodo ranile
in naposled ne boš mogel več živeti.

Nekaterih črepinj se lahko znebiš,
če jih položiš v božje roke.
Nekatere lahko zlepiš,
če resnično odpustiš.
So pa črepinje,
ki jih kljub vsej ljubezni
ne moreš več sestaviti.
Te pusti tam, kjer so.

Verjamem v te besede in verjamem, da je potrebno veliko notranjega miru preden prideš potem… kasneje… do spoznanja, da če se prepovedano sprevrže v črepinje, jih lahko zalepiš samo z odpuščanjem.
Odpustiti samemu sebi, težko, a uresničljivo… In potem je naznana pot na pol lažja…
———————————————————————————————–

O tem smo pisali in razglabljali…
samo to lahko rečem, da s tem, ko sem razčistila sama s sbo, nisem razbila črepinje 🙂