Najdi forum

ne da se ji jesti

Draga Karmen,

imam mesec staro hči in se polno dojive. Dojim jo tudi po 15 – 20 krat na dan. Problem je v tem, da spije le po 20, 30 ml (imam sposojeno tehtnico) potem zaspi se čez 15 minut zbudi in spet…. Čisto sem izčrpana, nimam časa skoraj jesti, boljio me bradavice….

kaj lahko naredim, da bi v enem obroku več pojedla

hvala za nasvet!

Draga mamica,
vaša hčerka je stara en mesec in se preko dneva zelo pogosto doji. Vi ste izčrpani in bolijo vas bradavice. Verjamem, da je lahko to zelo naporen in hud čas za mlado mamico.

Če bi se slišali po telefonu, bi vas povprašala še mnogo več, da bi si lahko ustvarila bolj realno sliko, kje je težava. Predvsem bi me zanimalo, kako deklica (čez cel dan in tedensko) pridobiva na teži, ali dobiva dodatek formule, ali ima dudo, kako polni pleničke, kakšno je blato, kako se dojita, kako dolgo se dojita, v kakšnem položaju se dojita, ali je to vaš prvi otrok, ali imate vi težave s premajhno mlečno zalogo ali imate mleka celo preveč… itd.

Najprej bi poudarila, da je pri dojenju, kljub temu da je prav, da je pogosto – zelo pomembno tudi, da je PRAVILNO. Pri dojenju velja upoštevati zakon »petih – jev«: PONUDBA – POVPRAŠEVANJE – PRAVILNO PRISTAVLJANJE IN POČITEK matere. Dobro je, da se doji pogosto, ker tako – če seštejemo količino mleka preko celega dneva verjetno vseeno zadostuje za primerno pridobivanje teže v enem tednu. Kako je s tem pri vama?

Dobro je, da dojite pogosto. Ali dojite iz ene dojke ali iz obeh ob enem podoju? Zpet poudarjam pravilnost položaja.

Pravilen položaj: trebuh na trebuh, če dojite sede je lahko hčerkina rokica pod vašo podpazduho, otrok mor abiti v dojko dobesedno zarit. pazite, da ima glavico obrnjeno naravnost v bradavico, da ni obrnjena proti njenim ramenom. Poskusiva naslednje: pogoltnite slino, ko imate obraz naravnost – gre lepo. Sedaj pa pogoltnite slino, ko imate glavo obrnjeno proti rami – gre težko? Če ima dojenček obrnjeno glavico, se pri dojenju hitreje utrudi in zaspi.

Pravilen položaj pri prsih: pri pristavljanju bodite zelo pozorni, da bo deklica zajela v usta kar največji del bradavičnega kolobarja in da bo imela bradavico zelo globoko v ustecih. V teh dnevih se izogibajte vsakršnim dudam in cucljem, ker če jih uporabljate je možno tudi, da je prišlo do t.i. »sesalne zmede«. Kaj to pomeni? tehnično je sesanje dude in cuclja popolnoma drugačno, kot molzenje dojke. Otrok pri tem uporablja popolnoma druge mišice ust in na drugačen način in ima lahko zato pri prehodu duda – dojka težave. Namenoma sem uporabila izraz »molzenje«, ker dojenček dojko molze, ne le sesa bradavice.

Želite nasvet, kako bi pri enem podoju deklica pojedla večjo količino mleka. Ko boste popravili položaj, bodo rezultati verjetno kaj hitro vidni, saj bo deklic lahko bolj efektivno sesala. Žal pa imam premalo podatkov, da bi vam lahko svetovala še kaj bolj določenega…

Kako z bolečimi bradavicami? Toplo vam priporočam, da preberete naslednje:

Kako buditi zaspanega dojenčka pri prsih? Prosim preberite moj odgovor Lari, na:

Oglasite se še, da se lahko pogovoriva še naprej.

Prijazen pozdrav! Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri La Leche League International <http://www.dojenje.net>

Karmen takole je:
V mesecu je pridobila 1 kg, polulanih in pokakanih pleničk je dovolj, dudo ji dam zelo zelo poredko, dojim jo v sedečem položaju, ponoči v postelji ravno tako v sedečem, le da nisem čisto v sedečem, mogoče malo bolj v ležečem, če me razumete. Včasih jo dojim le 10 – 15 minut, včasih po 30 -45 minut do 1 ure. Zgodi se tudi da ko sem jo dijila 1 uro, sem jo morala čez pol ure zopet pristaviti! Da to je moj prvi otrok.

Pri enem podoju dojim iz obeh dojk, mislim, da je pristavljanje pravilno. Trebuh na trebuh, glavica zarita naravnost v dojko. Včasih je njen telešček diagonalno na meni, včasih bolj naravnost, da so njene nogice med mojima nogama. Vendar je njena glavica vedno naravnost z njenim teleščkom. Saj na začetku par minutk efektivno sesa potem pa vedno bolj poredko. Razen ponoči sesa zelo efektivno cca 15 – 20 minut. Predvidevam, da zato, ker imam dojke polne mleka in bolj teče. Ali je možno, da čez dan ko nimam navala mleka, se ji ne da toliko truditi in sesati?

Praviš, da se verjetno utrudi zaradi napačnega pristavljanje, vendar mislim, da je pristavljanje pravilno zato res ne vem kaj bi lahko bil vzrok temu.

Imam pa še eno vprašanje. Če ji ponudim dudo ali bi jo sprejela ali bi jo sesala dalj časa in bila zadovoljna tudi če bi bila v resnici lačna?

Karmen hvala za odgovore!

Draga Mala,
hvala za dodatne poatke. Vaša deklica res odlično napreduje pri teži in v razvoju.

Pravite, da je položaj telesa pri dojenju pravilen. Super. Kako pa je s položajem njenih ustec na dojki? Ali ste morda kdaj opazili, da priviha spodnjo ustnico? Ali ste morda opazili, da ima zelo kratek jeziček oz. kožico pod jezičkom? Ali pri dojenju mljaska, cmoklja, glasno in zaletavo pije ali obratno – lepo molze dojko?

Podnevi in ponoči se mleko tvori enako, neprenehoma in nepretrgoma. A bistvena je druga stvar: ponoči mamica leži in počiva, dogajanje je bolj umirjeno. Kar ima lahko zelo velik vpliv na dojenje podnevi. Poskušajte nekaj dni podnevi “gnezditi”, morda bodo rezultati boljši. Podnevi je tempo lahko hiter, mamice premalo počivamo, verjetno vas tudi skrbi, ali bo vse v redu potekalo (predvidevam, da ponoči morda dojite v napol budnem stanju in vmes kaj podremate) in tako posledično vplivamo na prav poseben hormon v ženskem telesu – oksitocin. Nekateri ga imenujejo tudi hormon sreče, saj se mati ob dojenju sprosti, uživa in pomiri, ponoči pa tudi mnogo lažje zaspi nazaj. Ta horomon pa je tisti, ki sproža hormon prolaktin, odgvooren za tvorjenje mleka. Povprečno imajo ženske 2,2 izcejalna refleksa na en podoj, iz ene dojke, ko se mleko izceja hitreje. Ne smete pa pozabiti, da se mleko tvori neprenehoma, takrat ko ni izcejalnega refleksa se dojenje upočasni, dojenček lahko večkrat potegne po nekaj kapljic in šele nato pogoltne (ko se usteca napolnijo z mlekom).

Ne vem in ne morem vedeti, ali bo vaša deklica sprejela dudo. In – da, znanstvene raziskave so dokazale, da otroci, ki v prvih emsecih sesajo dudo – manj pridobivajo na teži in je med njimi več težav pri dojenju. Poleg tega duda lahko pripelje tudi do t.i. sesalne zmede, ko se otroci potem ne znajo več dojiti pri prsih, ker je sesanje dude tehnično popolnoma drugačno, kot molzenje dojke.

Mala, dojenje ni samo akt hranjenja. Ni nujno, da je otrok lačen (pridobivanje teže in pleničke kažejo odlično sliko) ampak dejstvo je, da se nekateri otroci dojijo pogosteje kot drugi, ker to pač močneje potrebujejo. Sama pravim temu “beg nazaj v maternico” – saj dojenček pri mamici v naročju sesa, vonja, sliši materino črevesje, srce in kri, mu je toplo, prijetno in tesno – to je tisto, kar mu prinaša občutek ugodja in zadosti njegovi potrebi po varnosti.

Prijazen pozdrav! Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri La Leche League International <http://www.dojenje.net>

Karmen hvala za ponovno izčrpen odgovor.

Usteca so pristavljena pravilno. Spodnjo ustnico skoraj vedno spodviha notri, vendar jo nežno potegnem navzven. Mislim, da sesa pravilno, se pa sliši in čuti kdaj se hrani in kdaj samo cuza. Jeziček je normalen.

Se moram popraviti glede nočnega hranjenja. Sem rekla, da je nočno hranjenje krajše in mirnejše od dnevnega kar pa zadnji dve noči sploh ne drži. Začela se je hraniti tako kot podnevi, tako da smo bili zdaj dve noči skoraj skoz pokonci. Pa še napenja jo veliko in potem edino v naročju malo zaspi.

Karmen mi znaš odgovoriti, glede na tvoje izkušnje in izkušnje drugih mamic, kdaj približno se nama bo ritem hranjenja spremenil oz. ustalil in se bova pričele hraniti na kakšne 3 ali 4 ure.

Problem je tudi v tem, da sedaj sploh ven ne morem z njo. Nikoli ne vem kdaj jo bom spet morala hraniti in ko hoče, hoče takoj! Zunaj je ne morem hraniti, ker je tudi že premrzlo. Sem prav žalostna, ker še na svežem zraku ne moreva biti, pa tudi meni bi pasalo, da se malo sprehodim. Živim v bloku tako, da ne morem npr. pred hišo sedet.

Oprosti, ker te tako obremenjujem s svojimi izpovedmi in vprašanji.

mala

Draga Mala,
prav nič me ne obrmenjujete s svojimi vprašanji. le kakšen dan potrebujem malce več časa za odgovor in perilo še vedno ni obešeno… ker me potrebuje tudi moja družina.

Žal na vaše vprašanje o vzpostavitvi reda ne morem odgovoriti tako, kot bi vi morda želeli. Prvič zato, ker res ne vem in drugič zato, ker nekateri otroci nikoli nimajo urnika ali reda. vsaj v prvih mesecih življenja ne.

Tole je iz neke pesnitve, iz 16. stoletja (prevedla Ksenija Šoster Olmer), vredno razmisleka:

»In za dojenje tocne ure ne predpisem,
Narava, ta uci najbolje,
naj ona bo gospodarica.
In kadar z jokom v lakoti
otrok zahteva, kar mu pritice,
zeljeni lek nikar mu ne zanikaj
in ne sramuj se razgaliti snezno bele dojke,
da bo lahko sesal,
cedec parfum s teboj delil.«

Zakaj pa naj bi dojenček moral imeti med dojenji tri ali štiri ure časa?

Površen odgovor bi bil ta, da to velja le za dojenčke, hranjene po steklenički. Kar je sicer čisto res, saj njim sesanje mleka po steklenički resnično predstavlja le hranjenje in če je bilo prepogosto – so bili otroci bolezensko predebeli. Ampak – saj to že veste – dojenje ni samo hranjenje! V resnici pa ima to zakoreninjeno prepričanje o nesrečnih 3-4 urah mnogo globje zgodovinske korenine. Že v 10. stoletju je Rhazes postavil precedens za mnoge pisce v naslednjih stoletjih: trdil je, da je krivda vseh težav v “prenajedanju”. Mnogi so na osnovi tega vztrajali, da mora mati svojega otroka disciplinirati, da si ne vzame prsi prevečkrat in prepogosto in da se mora otrok dojiti na točno določene intervale. Žal se to uporablja še dandanes. Eno prvih knjig o hranjenju dojenčkov je napisal Guillemeau, kjer priporoča strogo disciplino za otroka. Sledilo je nadaljevanje tega mišljenja v drugi angleški Pediatrični knjigi (Pernell, 1653), kjer piše: “Ne pustite otroku sesati predolgo in prepogosto!”. Pechey-jeva knjiga “General Treatise of the Diseases of Infants and children”, 1697, vsebuje cel seznam bolezni, ki so lahko posledica tega, da je dojenček pri prsih preveč požrešen. Nemška knjiga, leta 1699 prevedena v angleščino: “Practice of Physic”, avtorja Ettmuller-ja vsebuje takratno normalno opozorilo, da: ” ni slabšega kot navaditi otroka na nered in otrok sesa prepogosto”. Leta 1748 avtor Cadogan priporoča 4 hranjenja na 24 ur za dojenčke. Leta 1972 je Smith izdal prvi priročnik o materinskih dolžnosti – “Letters to a Merried Woman”. V njem je priporočal, da naj se dojenčki dojijo na vsake štiri ure prvi mesec, zato ker “pogosti podoji vzpodbujajo laktacijo”. No, kljub temu, da se tekom let in pri različnih avtorjih intervali in število podojev na dan močno spreminjajo, pa je še danes zakoreninjeno načelo, da naj bo dojenje pogojeno z uro, še posebej v bolj industrijskih predelih sveta. Prve profesionalne članke o hranjenju na otrokovo zahtevo je šele v letu 1930 napisal Wickes.

Skrbi vas, ker z dojenčico ne morete ven ali na sprehod. Priporočam vam, da si v glavi naredite vnaprejšen načrt poti, kamor ste namenjeni in si označite primerna mesta za dojenje (klopce, parki, manjša trgovina s prijazno trgovko, itd…). Moj prvi otrok je bil podoben vaši deklici, nikoli nisem vedela, kje me bo doletelo. nato sem načrtno hodila mimo parka in nekaterih klopic, tako da sem ga podojila če je bilo potrebno. Mraz? Majice za dojenje, celo termoflisi za dojenje so lahko primerna in lahka rešitev. Oglejte si jih na http://www.motherwear.com. Po svetu jih prodajajo zelo veliko ( v svetovne iskalnike vpišite geslo »breastfeeding shirts« ali »nursing clothes«), v Sloveniji pa jih izdelujeta Januška Strojan iz Škofje Loke in Tamara Potočnik iz Kopra. Moja prijateljica je tradicionalno dojila svoje tri otroke sredi mesta v neki trgovini (he, he – v »200 tolarjev shopu«), ker je prvič tako slučajno naneslo, nato pa se je spoprijateljila s trgovko, ki ji je ponudila stol in gostoljubje. Če se deklica razjezi med vožnjo z vozičkom ali ste že poskusili z nošenjem v ruti, traku ali slingu. kako pa je s sprehodom takrat. Prav vesela sem, kadar srečam kakšno mamico ki pred seboj potiska prazen voziček – dojenček pa pri njej v naročju sladko spi v ruti, he,he… in si mislim – ah, še en takšen dojenček kot je bil naš Luka.

Prijazen pozdrav! Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri La Leche League International <http://www.dojenje.net>

New Report

Close