Dojenček se preveč redi!
draga Karmen,
svetuj mi spet prosim!
V posvetovalnici so ugotovili, da se je Jakob zredil za 1550g in zrasel za 6 cm v enem mesecu. Kar je preveč, so rekli. Prvi mesec se je zredil le 1200g in zrasel 4 cm. Priznati pa je treba, da je “prvi mesec” imel le 26 dni.
Zdravnica je naročila obvezno uvedbo urnika tj. dojenje na NAJMANJ 3 ure. Povprašala je, če Jakoba hudo zvija. Ga ne. Če ponoči ne spi. Spi pridno. Če je podnevi mnogo siten. Sploh ne. Kar se tega tiče je torej vse v redu.
Kot razlog za uvedbo urnika je navedla preobremenjenost cirkulacije (oz. kolike). Tega ne razumem. Mi lahko prosim razložiš?
Pravzaprav bi celo uvedla neke vrste urnik, če ne bi imela že s prvim sinom podobnih izkušenj. Ves čas se je preveč redil (pri 10 letih je suh kot poper).
In on je imel urnik, pa očitno ni pomagalo.
S točno določenim urnikom pri prvem sinu sem imela strašne težave in ne bi se rada spuščala v to, če tisto o cirkulaciji ni nujno res.
In če me vprašaš kaj reče moje srce, bi odgovorila: “točno določeni urniki še za šolarje niso dobri, kje šele za dojenčke”. Ampak moje srce nima diplome medicinske fakultete.
Mnogokrat si mi že pomagala, prepričana sem, da mi boš ponovno. Najlepša hvala!
Alenka
Oproščam se Gedeonova, vprašanje je namenjeno Karmen, ona bo tudi strokovno najbolje odgovorila.
Toda še vedno sem navezana na ta forum in ne zameri ker dodajam svoje mnenje.
Pri mojem sinku je bila zelo podobna slika s kg pri isti starosti kot pri tvojem škratku. Tudi naša pediatrinja ima seveda fakulteto in tapravi naziv, da lahko opravlja svoje delo. Toda ona NIKOLI ni omenila, da bi pa moral imet določen urnik za hranjenje. Kakšna prjazna pripomba pa je bila prav dobrodošla npr: O naš velikanček je prišel, o zdaj si pa res že v vodstvu v našem zdravstvenem domu, pripomnila je le, da si to lahko privoščimo saj je dojen in lahko je kolikor hoče.
Naj še omenim, da je sin pri svojih sedaj štirih leteh prej bolj suh kot pa močnejši.
Samo toliko. Tvoje srce ne potrebuje medicinske fakultete verjemi.
Pozdravljena!
Tudi jaz imam sinčka požeruščka. Star je 3 mesece in ima 8,2kg. Res da izgleda en debelušček pa to ni nič narobe. Naj ti povem, da so ga videli že številni specialisti pediatrične klinike(ima refluks iz želodčka) pa nobeden ni rekel da je debel. Celo občudujejo ga. Brez panike!
lp hana
Tiara, prav nič ni narobe, da ste se oglasili! Forum je namreč odprt in namenjen vsem staršem, da s svojimi nasveti in izkušnjami pomagate pri dojenju. Jaz kot moderatorka samo “tavelike kozle” ven mečem 🙂 in napišem LLLI odgovor.
Alenka in Jakob – again. He, he,… pa brez zamere, ker to ni mišljeno slabšalno. Vaša vprašanja so vedno nadvse zanimiva in nekaj posebnega, zato sem potrebovala kakšen dan več za odgovor (po novem imam manj tudi nekaj manj časa, ker imamo doma prvošolčka in so že domače naloge za pregledat).
Zdravniki imajo tabele, kjer so navedene norme, kako naj bi otroci rastli. S tem, ko otroka postavijo v tabelo hitro ugotovijo, da raste prepočasi ali prehitro in na osnovi tega lažje in hitreje ugotavljajo tudi morebitne zdravstvene težave otroka.
Toda. Hm, vedno tale toda. Saj veste – nisem zdravnica… Dejstvo je, da nekateri pediatri uporabljajo ločene tabele za zalivane in za dojene otroke. In nekateri pediatri ne reagirajo, če dojenček pridobiva globoko v plus ali v minus od povprečja in drugi reagirajo TAKOJ ko nekaj ni v povprečju, seveda – različno in razumljivo. Hec pa je v tem, da vsi dojenčki ne pašejo vedno v tabele. Nekateri otroci imajo zelo nizko težo, a je z njimi popolnoma vse v redu in drugače lepo napredujejo. Nekateri otroci imajo preveliko težo in je z njimi še vedno vse v redu. Kaj naj si torej mislimo. Naj ilustriram: moj zadnji sin je v prvem mesecu pridobil 1700 in v drugem mesecu 15oo g obenem je tudi precej zrasel (6 cm in 4 cm). In naš (sicer zelo skrben) pediater je rekel da je vse OK. Prijateljičin sin je pridobil 1600 g in 1550, rasel podobno a je bilo po mnenju njene pediatrinje predebel in ji je svetovala, da naj ga doji le na 3 ure in le po 10 minut. Uf, kdo ima sedaj prav? največji hec pa je bil ta, da je ona prej normalno dojila svojega sina celo na manj časa (pravi čudežni otrok, kajpak). Pravzaprav to niti ni bistveno. Pri rasti in teži je potrebno upoštevati še nekaj stranskih okoliščin: res je – kako dolg je bil mesec, ali je imel otrok PRAVKAR poskok v rasti, ali se je tik pred obiskom zdravnika res pošteno najedel (+200g) in morda tisti dan še ni kakal (spet + 100g). Ali je bi tehtan na isti tehtnici kot prejšnjič? Ali je bil pri tehtanju razburjen in je skala poplesavala sem in tja? Kako pa kaj genetika – velikost in masa staršev? In kaj mamica najraje je (kruh, polento, mleko?). Hm, kar nekaj dejstev je torej še dodatnih…
*** Kot razlog za uvedbo urnika je navedla preobremenjenost cirkulacije (oz. kolike). Tega ne razumem. Mi lahko prosim razložiš?
Aha, pa smo tu. Predvidevam, da to pomeni, da naj bi dojenček dobival hrano prepogosto in da naj želodček in črevesje ne bi imela časa za izprazniti. To velja ponavadi le za otroke, hranjene po steklenički, za materino mleko pa ta dejstva ne držijo povsem. Ker je materino mleko zaradi laksativnih snovi v njem precej HITREJE prebavljivo kot formula (ki je narejena za neko povprečje otrok) in hitreje zapušča prebavila in nenazadnje tudi zato, ker dojenje ni samo AKT hranjenja. Na zadnji konferenci LLLI sem poslušala kar nekaj strokovnih predavanj v zvezi s to tematiko in še posebej je bilo poudarjeno, da so znanstvene raziskave dokazale, da to na kolike pri dojenih otrocih ne vpliva. Seveda pa je možno, da so nekateri otroci (tudi dojeni) preobčutljivi ali imajo kakšne druge prebavne težave (ali Jakob veliko poliva, kakšno je njegovo blato, kaj pa alergije v družini?) – a o tem lahko presoja le zdravnik.
Zelo mi je všeč vaš izrek o srcu – ker se dobro zavedate, da dojenje ni samo akt hranjenja. le tako naprej!
Zdaj pa konec filozofiranja in še nekaj konkretnega o debelosti pri dojenčkih… Poudarjam, da dojeni otroci dobivajo v materinem mleku popolnoma drugačne vrste maščob in beljakovin, ki so otrokovemu telesu najbližje in najmanj škodljive. Zato ponavadi zelo okrogli, dojeni otročki svoje “mišelinke” zelo hitro izgubijo, ko se začnejo pospešeno gibati, plaziti ali hoditi… Toda khkmhhm, tabele so ena reč, dejansko stanje in še mnogi drugi dejavniki pa popolnoma drugo:
1. Ker pri tem ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, ali se otrok samo redi (v širino) ali tudi raste v dolžino? Ker če lepo raste v dolžino, potem teža, večja od tistih, ki so definirane za povprečne otroke ni problematična.
2. Materino mleko je ustvarjeno in prilagojeno popolnoma za našega otroka. Če je otrok žejen in se doji pri mamici, pač enostavno popije le prednje mleko. Prednje mleko je mleko ki se nabere v naših prsih in ga je narava namenila za odžejanje otroka. Je bolj vodeno in ni beljakovinkso bogato. Zato ni nič narobe, če se dojeni otroci dojijo pogosto in na njihovo željo.
3. Materino mleko vsebuje popolnoma drugačne beljakovine in maščobe kot vsa umetna prilagojena mleka. Kljub temu, da ima dojenček vidne mišelinke na trebuščku in udih, je značilno, da dojeni otroci le te večinoma zelo hitro izgubijo takoj, ko postanejo bolj mobilni, ko se začnejo plaziti ali ko shodijo.
4. Znanstvene raziskave so dokazale, da imajo dojeni otroci kasneje mnogo manj težav z bolezensko debelostjo, prehranskimi motnjami, alegijami, povišanim holesterolom in manj diabetesa.
5. Seveda obstajajo tudi izjeme, to pa gre predvsem predpisovati hormonu “debelosti” in naši presnovi. Nekateri prisegajo tudi na genetiko, vendar bi sama tukaj bolj poudarila, da so zelo poemmben faktor družinske prehranjevalne navade. Debela mati, ki sama ne je zdravo, verjetno ne kuha posebej za svojega otroka, da bo jedel zdravo. Kaj več o tem vam lahko bolje razloži kakšen zdravnik specialist, ki se s tem poklicno ukvarja. Tudi odrasli ljudje smo v vseh velikostih in širinah, mar ne?
Hvala za odgovor (spet) 🙂 Zares sem vesela, da te imamo! Vsakič se iz odgovorov ogromno novega naučim. Pa še vesela sem, da obstajajo strokovnjaki, ki znajo k svojemu znanju dodati takšno mero topline kot jo imajo tvoja pisma.
Na takšno cirkulacijo je torej pedatrinja mislila! Jaz koza sem se pa ustrašila, da ima to kaj povezave s krvjo. Ah, v tem primeru pa res ne bo hudega.
Sem danes malo natančneje gledala kako se Jakob doji. Odštela sem “nežno zbujanje”, “uspavanje”, “žejo”, “pomirjanje po obisku in po oblačenju” in “dojenje kar tako, da nama je lepo” ter podobno. Podoji, pri katerih je zares jedel, so še kar redni nekje na 2,5-4 ure.
lep pozdrav
Alenka
p.s: pa ne da imate tudi vi v 1. razredu nalogo?
Alenka, LLLI svetovalke smo laične svetovalke, strokovnjaki pa imajo naziv laktacijski konzultant (lactation consultant). A z njimi lepo sodelujemo, saj veliko LC pride prav iz vrst LLLI. Svetovalke za dojenje pri LLLI seveda svetujemo v tehnične podrobnosti a velikokrat je naša vloga drugače pomembnejša: da smo v oporo in pomoč materam, da jih spodbujamo in da znajo bolj zaupati vase in v svoje sposobnosti.
Ja, moj najstarejši je v 1. razredu osemletke in imajo nalogo že prvega dne naprej. Zaenkrat je še močno navdušen, tudi kosila nima časa pojesti, tako se mu mudi delat nalogo, he, he…