Začetki dojenja pri sedmih tednih
Karmen, pozdravljena!
Bom najprej poskušala kar z vprašanji na forumu, če pa mi še kaj ne bo jasno, pa pokličem. Obljubim, da ne ob pol polnoči 🙂
Imam 7 tednov staro hčerko Anjo. Rodila se je tri tedne prezgodaj z nizko porodno težo (2500 g), zato mi jo v porodnišnici niso pustili dojiti, češ da otrok več porabi kot dobi. Že na forumu Starši staršem so me forumovke prepričale (in me s tem tudi vzpodbudile k vztrajanju; k vztrajanju pa je pripomogel tudi forum Dojenje, saj sem videla, da se lahko začne dojiti tudi kasneje, ne le takoj po rojstvu), da sploh ni tako, da druge so otročke še z nižjo porodno težo lahko dojile. Zato sem poskušala dojiti tudi Anjo, vendar ni in ni šlo. Dojke se je neprestano otepala, tako da je tudi patronažna bila mnenja, da z dojenjem ne bo nič. Sedaj, ko je Anja stara 7 tednov, pa nama je steklo. Nismo še 100% na dojenju (še poskušamo, včasih se dojke še vedno otepa, ponoči pa smo tudi še na steklenički, ampak z mojim mlekom), vendar mislim, da bo šlo. Še to, pediatrinja mi je rekla, da Anja po teži tako dobro napreduje, da naj kar poskušam z dojenjem in da ne bo nič hudega, če bo kdaj zaradi tega kaj manj pojedla. Sedaj pa imam nekaj vprašanj.
1. Med dojenjem Anja kar hitro zaspi (sklepam, da zato, ker je pač to bolj utrudljivo kot hranjenje po steklenički in se zato utrudi). Potem sicer vsake toliko še vleče, vendar bolj malo. Čez koliko časa naj jo odstavim oz. ali naj jo med dojenjem zbujam? Kako vem, kdaj je pojedla dovolj, da jo lahko odstavim? Bojim se, da bi pojedla premalo in bi začela hujšati. Ali naj ji poleg dojenja dam še nekaj mleka po steklenički in koliko naj ji ga dam (naša Anja namreč poje, kolikor dobi in sem ji morala zečeti manjšati količino mleka, ki sem ji ga dala po steklenički)?
2. Koliko časa naj jo imam na eni dojki? Ko si mleko izčrpavam, še po tistem, ko mleko ne teče več, dojko pomasiram in dobim s tem še kar nekaj mleka. Ali naj delam tako tudi pri dojenju? (mimogrede, zaenkrat mi Anja še nikoli ni spraznila dojke do konca) Kako vem, kdaj je dojka prazna, ne da bi Anjo odstavila?
3. Ali moram po dojenju ostalo mleko izčrpati s črpalko? Namreč, če si ne bom izčrpala, se bojim, da bo naslednjič manj mleka (ponudba-povpraševanje), če pa si izčrpam, se pa bojim, da bo Anja hotela spet kmalu jesti, ker je prej pač pojedla manj, pa mleka ne bo več (včasih želi jesti že po eni uri, kdaj drugič pa po treh urah).
Natresla sem kar nekaj vprašanj, upam, da odgovori nanje ne bodo vzeli preveč časa. Hvala za trud!
Helena
Draga Helena,
brez skrbi, da bi mi odgovorili vzeli preveč časa. No, saj sem potrebovala res kar nekaj časa, da sem vam odgovorila, a to je bil pač splet okoliščin (pokvarjen računalnik, bolezen mojih fantov). Ko sem brala vaša vprašanja sem videla v njih natančno samo sebe, pred sedmimi elti, pri mojem prvem otročičku, ko sva imela podoben težave. In sem se spet spomnila na tiste prve dneve hudih skrbi in težav, ah…. sedaj pa gre pokavec že v prvi razred.
Zelo sem bila presenečena, da so vam v porodnišnici rekli, da je zaradi nizke porodne teže ne bi smeli dojiti. Praksa v večini slovenskih porodnišnic je namreč prav obratna. Če je dojenček rojen prezgodaj in ima nizko porodno težo – dojenje še celo bolj spodbujajo, saj se dobro zavedajo prednosti dojenja v takšnih situacijah:
1. Človeško mleko je lažje prebavljivo in ga otroci lažje prenašajo kot vsa druga prilagojena umetna mleka. Beljakovine iz materinega mleka se v otrokovih nezrelih prebavilih najbolje razgradijo in vsrkajo.
2. Človeško mleko vsebuje encim lipazo, ki pomaga, da je prebavljanje mleka kar najbolj učinkovito. To je zelo pomembno, saj je materino mleko najpomembnejši vir energije za rast otroka.
3. Protitelesa in drugi zaščitni, imunološki posredniki v človeškem mleku ščitijo nedonošenega otroka pred resnimi bakterijskimi okužbami. Še posebej je poudarjena njihova zaščitna vloga pred nekrotizirajočim enterokolitisom (NEC). NEC je bolezen, ki se pojavi zaradi zaostajanja hrane v otrokovem nezrelem črevesju, kjer je velika možnost okužbe. Pogosto je potrebno kirurško zdravljenje. Od 1 do 5% neonatalnih pacientov razvije NEC, med njimi je smrtnost od 10-25%. Tisti, ki preživijo, lahko imajo trajne okvare črevesja in prebavil.
4. Nedonošenčki, ki uživajo človeško mleko, mnogo bolje vidijo, in imajo manj očesnih okvar, zaradi posebne maščobne kisline v človeškem mleku.
5. Človeško mleko prispeva k višji inteligentnosti. Otroci se tudi bolje motorično razvijajo v kasnejšem življenju.
6. V človeškem mleku je veliko hormonov in encimov, ki so pomembni za rast in dozorevanje nedonošenčka, še posebej za dozorevanje otrokovih prebavil in živčnega sistema.
7. Dojenje mater in otroka tudi čustveno zbližuje. Kljub temu, da otrok dobiva na začetku mleko po cevki ali sondi in si mati mleko iztiska, je mati z otrokom čustveno mnogo bolj povezana.
8. Znanstvene primerjave in opazovanja med nedonošenimi otroci, ki so bili hranjeni z materinim mlekom in otroci, ki so bili hranjeni z umetnimi, prilagojenimi mlečnimi mešanicami so dokazale, da prvi hitreje rastejo in so inteligentnejši.
Neonatologi močno podpirajo možnost hranjenja z materinim mlekom, ker se dobro zavedajo prednosti materinega mleka. Ker je materino mleko »živa tekočina«, pomaga nedonošenčku pri dozorevanju organov. Tako se nedonošenčki mnogo hitreje okrepijo. Zato neonatologi spodbujajo matere nedonošenčkov, da mleko za svoje otroke iztiskajo in jim ga ponudijo preko sonde ali kako drugače.
Res je, z dojenjem se lahko začne tudi kasneje. Škoda, da niste dobili prave podpore in pomoči že takoj na začetku. Vesela sem, da mleko pridno iztiskate in da je vaša Anja že skoraj polno dojena. To je za vas velik napor a tudi velika zmaga! Vesela sem, da Anja lepo napreduje.
Sedaj pa na vaša vprašanja:
***1. Med dojenjem Anja kar hitro zaspi (sklepam, da zato, ker je pač to bolj utrudljivo kot hranjenje po steklenički in se zato utrudi). Potem sicer vsake toliko še vleče, vendar bolj malo. Čez koliko časa naj jo odstavim oz. ali naj jo med dojenjem zbujam? Kako vem, kdaj je pojedla dovolj, da jo lahko odstavim? Bojim se, da bi pojedla premalo in bi začela hujšati. Ali naj ji poleg dojenja dam še nekaj mleka po steklenički in koliko naj ji ga dam (naša Anja namreč poje, kolikor dobi in sem ji morala zečeti manjšati količino mleka, ki sem ji ga dala po steklenički)?
Če otrok zna piti po steklenički, bi se moral znati tudi dojiti. Zelo pomembno je, da uporabljate dobro, kakovostno stekleničko, z največjim cucljem in kar najmanjšo luknjico (Avent z eno samo luknjico). Tako se mora otroček res močno potruditi, da popije mleko po steklenički in je t.i. “sesalna zmeda” precej manjša. Pomembno je, da jo najprej pristavite k prsim, šele nato ji ponudite stekleničko. Kako je z zbujanjem dojenčka med podoji sem napisala odgvoor pred nekaj minutkami, zato kar navajam povezavo:
. Hm, kako boste vedeli ali je pojedla dovolj, ker vedno vzame še stekleničko? To je res težko, ker so nekateri otročki res požeruščki. Poskusite brez dodatka za en dan in opazujte otroka. Morda bi si uspeli kje sposoditi tehtnico in preverjati težo, pridobljeno v enem dnevu (ne pri vsakem poodju!).
*** 2. Koliko časa naj jo imam na eni dojki? Ko si mleko izčrpavam, še po tistem, ko mleko ne teče več, dojko pomasiram in dobim s tem še kar nekaj mleka. Ali naj delam tako tudi pri dojenju? (mimogrede, zaenkrat mi Anja še nikoli ni spraznila dojke do konca) Kako vem, kdaj je dojka prazna, ne da bi Anjo odstavila?***
Draga Helena, dojke se NIKOLI ne izpraznijo do konca (to ste ugotovili tudi sami med črpanjem), ker se mleko tvori predvsem sproti. Omejevati čas podoja ali določati čas podoja ni smiselen, ker so si otroci različni pa tudi vsak dan imajo lahko različno dolge podoje. Ponudite ji prvo dojko. Ko se bo pri sesanju upočasnila, začela spančkati, zamenjajte stran in ji ponudite drugo dojko in jo spodbujajte k budnosti. Pomembno je, da otrok iz prve dojke zagotovo dobi t.i. “zadnje mleko”, ki je beljakovinsko bogato. Kako vemo, da otrok dobi zadnje mleko? najlažje tako, da opazujemo otrokovo blato, če je lepo dišeče in rumenkasto – gorčične barve, je vse OK.
*** 3. Ali moram po dojenju ostalo mleko izčrpati s črpalko? Namreč, če si ne bom izčrpala, se bojim, da bo naslednjič manj mleka (ponudba-povpraševanje), če pa si izčrpam, se pa bojim, da bo Anja hotela spet kmalu jesti, ker je prej pač pojedla manj, pa mleka ne bo več (včasih želi jesti že po eni uri, kdaj drugič pa po treh urah).
Ah, večna dilema, ki je pri prvem mojem dojenčku hudo pestila tudi mene. Sama sem si mleko po podojih črpala še skoraj leto dni, ker sem bila nekako prepričana, da drugače mleka ne bo dovolj. Sedaj vem, da to ni bilo potrebno, ampak pomagalo pa je 🙂 Ker se MLEKO TVORI SPROTI nič hudega, če ga izčrpate, takoj zatem pa se dojenčica prebudi. Ponudite ji prsi, izmenjaje (lahko tudi večkrat), če imate občutek, da nima dovolj pa ji ponudite še tisto mleko, ki ste ga pravkar iztisnili in ga niti pogrevati še ni potrebno. Verjemem pa, da je ta začarani krog – dojenje, steklenička, črpanje … hudo naporen najbolj za vas, mamico.
Toplo vam priporočam v branje še naslednje:
In – Helena, z veseljem bom odgovorila še na vaša nova vprašanja!
Draga Helena,
brez skrbi, da bi mi odgovorili vzeli preveč časa. No, saj sem potrebovala res kar nekaj časa, da sem vam odgovorila, a to je bil pač splet okoliščin (pokvarjen računalnik, bolezen mojih fantov). Ko sem brala vaša vprašanja sem videla v njih natančno samo sebe, pred sedmimi elti, pri mojem prvem otročičku, ko sva imela podoben težave. In sem se spet spomnila na tiste prve dneve hudih skrbi in težav, ah…. sedaj pa gre pokavec že v prvi razred.
Zelo sem bila presenečena, da so vam v porodnišnici rekli, da je zaradi nizke porodne teže ne bi smeli dojiti. Praksa v večini slovenskih porodnišnic je namreč prav obratna. Če je dojenček rojen prezgodaj in ima nizko porodno težo – dojenje še celo bolj spodbujajo, saj se dobro zavedajo prednosti dojenja v takšnih situacijah:
1. Človeško mleko je lažje prebavljivo in ga otroci lažje prenašajo kot vsa druga prilagojena umetna mleka. Beljakovine iz materinega mleka se v otrokovih nezrelih prebavilih najbolje razgradijo in vsrkajo.
2. Človeško mleko vsebuje encim lipazo, ki pomaga, da je prebavljanje mleka kar najbolj učinkovito. To je zelo pomembno, saj je materino mleko najpomembnejši vir energije za rast otroka.
3. Protitelesa in drugi zaščitni, imunološki posredniki v človeškem mleku ščitijo nedonošenega otroka pred resnimi bakterijskimi okužbami. Še posebej je poudarjena njihova zaščitna vloga pred nekrotizirajočim enterokolitisom (NEC). NEC je bolezen, ki se pojavi zaradi zaostajanja hrane v otrokovem nezrelem črevesju, kjer je velika možnost okužbe. Pogosto je potrebno kirurško zdravljenje. Od 1 do 5% neonatalnih pacientov razvije NEC, med njimi je smrtnost od 10-25%. Tisti, ki preživijo, lahko imajo trajne okvare črevesja in prebavil.
4. Nedonošenčki, ki uživajo človeško mleko, mnogo bolje vidijo, in imajo manj očesnih okvar, zaradi posebne maščobne kisline v človeškem mleku.
5. Človeško mleko prispeva k višji inteligentnosti. Otroci se tudi bolje motorično razvijajo v kasnejšem življenju.
6. V človeškem mleku je veliko hormonov in encimov, ki so pomembni za rast in dozorevanje nedonošenčka, še posebej za dozorevanje otrokovih prebavil in živčnega sistema.
7. Dojenje mater in otroka tudi čustveno zbližuje. Kljub temu, da otrok dobiva na začetku mleko po cevki ali sondi in si mati mleko iztiska, je mati z otrokom čustveno mnogo bolj povezana.
8. Znanstvene primerjave in opazovanja med nedonošenimi otroci, ki so bili hranjeni z materinim mlekom in otroci, ki so bili hranjeni z umetnimi, prilagojenimi mlečnimi mešanicami so dokazale, da prvi hitreje rastejo in so inteligentnejši.
Neonatologi močno podpirajo možnost hranjenja z materinim mlekom, ker se dobro zavedajo prednosti materinega mleka. Ker je materino mleko »živa tekočina«, pomaga nedonošenčku pri dozorevanju organov. Tako se nedonošenčki mnogo hitreje okrepijo. Zato neonatologi spodbujajo matere nedonošenčkov, da mleko za svoje otroke iztiskajo in jim ga ponudijo preko sonde ali kako drugače.
Res je, z dojenjem se lahko začne tudi kasneje. Škoda, da niste dobili prave podpore in pomoči že takoj na začetku. Vesela sem, da mleko pridno iztiskate in da je vaša Anja že skoraj polno dojena. To je za vas velik napor a tudi velika zmaga! Vesela sem, da Anja lepo napreduje.
Sedaj pa na vaša vprašanja:
***1. Med dojenjem Anja kar hitro zaspi (sklepam, da zato, ker je pač to bolj utrudljivo kot hranjenje po steklenički in se zato utrudi). Potem sicer vsake toliko še vleče, vendar bolj malo. Čez koliko časa naj jo odstavim oz. ali naj jo med dojenjem zbujam? Kako vem, kdaj je pojedla dovolj, da jo lahko odstavim? Bojim se, da bi pojedla premalo in bi začela hujšati. Ali naj ji poleg dojenja dam še nekaj mleka po steklenički in koliko naj ji ga dam (naša Anja namreč poje, kolikor dobi in sem ji morala zečeti manjšati količino mleka, ki sem ji ga dala po steklenički)?
Če otrok zna piti po steklenički, bi se moral znati tudi dojiti. Zelo pomembno je, da uporabljate dobro, kakovostno stekleničko, z največjim cucljem in kar najmanjšo luknjico (Avent z eno samo luknjico). Tako se mora otroček res močno potruditi, da popije mleko po steklenički in je t.i. “sesalna zmeda” precej manjša. Pomembno je, da jo najprej pristavite k prsim, šele nato ji ponudite stekleničko. Kako je z zbujanjem dojenčka med podoji sem napisala odgvoor pred nekaj minutkami, zato kar navajam povezavo:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1026&t=1019. Hm, kako boste vedeli ali je pojedla dovolj, ker vedno vzame še stekleničko? To je res težko, ker so nekateri otročki res požeruščki. Poskusite brez dodatka za en dan in opazujte otroka. Morda bi si uspeli kje sposoditi tehtnico in preverjati težo, pridobljeno v enem dnevu (ne pri vsakem poodju!).
*** 2. Koliko časa naj jo imam na eni dojki? Ko si mleko izčrpavam, še po tistem, ko mleko ne teče več, dojko pomasiram in dobim s tem še kar nekaj mleka. Ali naj delam tako tudi pri dojenju? (mimogrede, zaenkrat mi Anja še nikoli ni spraznila dojke do konca) Kako vem, kdaj je dojka prazna, ne da bi Anjo odstavila?***
Draga Helena, dojke se NIKOLI ne izpraznijo do konca (to ste ugotovili tudi sami med črpanjem), ker se mleko tvori predvsem sproti. Omejevati čas podoja ali določati čas podoja ni smiselen, ker so si otroci različni pa tudi vsak dan imajo lahko različno dolge podoje. Ponudite ji prvo dojko. Ko se bo pri sesanju upočasnila, začela spančkati, zamenjajte stran in ji ponudite drugo dojko in jo spodbujajte k budnosti. Pomembno je, da otrok iz prve dojke zagotovo dobi t.i. “zadnje mleko”, ki je beljakovinsko bogato. Kako vemo, da otrok dobi zadnje mleko? najlažje tako, da opazujemo otrokovo blato, če je lepo dišeče in rumenkasto – gorčične barve, je vse OK.
*** 3. Ali moram po dojenju ostalo mleko izčrpati s črpalko? Namreč, če si ne bom izčrpala, se bojim, da bo naslednjič manj mleka (ponudba-povpraševanje), če pa si izčrpam, se pa bojim, da bo Anja hotela spet kmalu jesti, ker je prej pač pojedla manj, pa mleka ne bo več (včasih želi jesti že po eni uri, kdaj drugič pa po treh urah).
Ah, večna dilema, ki je pri prvem mojem dojenčku hudo pestila tudi mene. Sama sem si mleko po podojih črpala še skoraj leto dni, ker sem bila nekako prepričana, da drugače mleka ne bo dovolj. Sedaj vem, da to ni bilo potrebno, ampak pomagalo pa je 🙂 Ker se MLEKO TVORI SPROTI nič hudega, če ga izčrpate, takoj zatem pa se dojenčica prebudi. Ponudite ji prsi, izmenjaje (lahko tudi večkrat), če imate občutek, da nima dovolj pa ji ponudite še tisto mleko, ki ste ga pravkar iztisnili in ga niti pogrevati še ni potrebno. Verjemem pa, da je ta začarani krog – dojenje, steklenička, črpanje … hudo naporen najbolj za vas, mamico.
Toplo vam priporočam v branje še naslednje:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=785&t=775
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=257&t=248
In – Helena, z veseljem bom odgovorila še na vaša nova vprašanja!
Karmen, lepo pozdravljena!
Najprej naj se zahvalim za tako izčrpen odgovor. Upam, da sta fanta sedaj zdrava in da bo tako tudi naprej.
Dobila sem odgovor na vsa svoja vprašanja, gloda pa me še ena težava. Po forumu sem prebrala, kako vemo, ali otroček dobi dovolj mleka. Anja je zelo živahna, ima tudi polulane plenice, čeprav se mi zdi, da nekoliko manj kot prej, ampak prej, ko je še jedla po steklenički, je pojedla kar pribl. 200ml/dan preveč. Problem pa je, da od tistega dne, ko se dojiva, skoraj ne kaka. Po treh dneh ne kakanja sem klicala patronažno (ve, da sem začela dojiti), ki mi je svetovala sladke kamilice. Po kamilicah se je Anja pokakala enkrat in sicer temno zeleno-rjavo, nato se je enako pokakala še naslednji dan (ne da bi ji dala kamilice), včeraj pa kakanja spet ni bilo. Ima pa zelo pogoste vetrove (krčev nima), ki imajo tudi precej močen vonj. Prej je vedno kakala vsaj enkrat, po navadi pa večkrat na dan rumenkasto blato. Ali je možno, da je to znak, da ne dobi dovolj mleka?
Še to, da ne bo kdo po krivem obtožen, namreč v porodnišnici so me spodbujali in sem si iztiskala mleko in ga skupaj z umetnim dajala Anji po steklenički (mimogrede, v porodnišnici imajo cuclji ogrooomne luknje!), tako da nekaj mojega mleka je dobila tudi v prvem tednu. Ni pa mi bilo dovoljeno dojiti. Anja je rojena le tri tedne prezgodaj, tako da ni bila v inkubatorju in to ni bil razlog za ne dojenje.
Helena
Helean,
fanta sta spet zdrava in živahna, da je joj. Hvala.
Zdravniki pravijo, da je po 6. tednu otrokove starosti popolnoma normalno, da dojeni otroci izločajo blato vsak dan ali celo enkrat na 14 dni. Pri pravi zaprtosti ali celo dehidriranosti je blato trdo, zelo redko kakanje (podobno zajčjim ali kozjim »bobkom«), ki je pri dojenih otrocih zelo redka, bolj pogosta pa je pri zalivančkih. To pa zato, ker materino mleko vsebuje posebne, laksativne snovi, ki sprožajo hitrejše in naravnejše praznjenje črevesja. Nekateri dojenčki imajo težave z reguliranjem zadnjične mišice, saj poskušajo istočasno pritiskati in iztiskati blato – skozi zaprt anus. Dojenčki imajo težave z izločanjem blata tudi zaradi lege. Si lahko predstavljate, kako težko je kakati leže? Mnogi dojenčki glasno godejo, se napenjajo, krčijo in vidno pritiskajo, se celo jočejo prav zaradi teh dveh neprijetnosti, ne pa zato, ker jih izločanje blata boli.
V času okrog 6. tedna mnogo mamic opazi, da se pogostost in količina izločanja dojenčkovega blata spremeni. Ta pojav pripisujemo temu, da je ponudba in povpraševanje v tej starosti že dobro utečena, mati dobi t.i. »zrelo mleko«. To se posledično kaže na dojenčkovem blatu. Izločanje takrat postane redkejše (lahko variira od 2-3x dnevno do 1x na pet dni), zelo pomembno pa je, da takrat ko dojenček izloča poredkeje – izloča obilno.