Lepo pozdravljeni!
Hčerka je stara 4mesece. Se samo dojiva na 3 ure tudi ponoči, včasih tudi na manj kakor nanese lakota. Sem srečala znanko, ki ima tri otroke. Ji povem da še ne spimo cele noči, pa pravi da pri 4mesecih bi pa že morali spati 6ur ponoči. KAKO?
Pa sem prebrskala literaturo, vem teorija je eno praksa pa drugo.
Berem knjigo Naš malček (nega, vzgoja in razvoj otroka od rojstva do tretjega leta starosti). Pa nemorem razumeti odstavka ” če ima novorojenček ali dojenček še obrok sredi noči in dobro napreduje, nočno dojenje polagoma ukinjamo med drugim in tretjim mesecem.” Kako se to naredi?
Hčerka ima pri 4mesecih 6kg in 65cm raste lepo. Kaj delamo narobe?
Kako najbolje veš da je otrok lačen jaz ponoči ko se začne zbujati jo dvignem in jo pristavim najprej 5minut vleče močno potem pa se še malo crklja in zaspi tako niti kupčka nemoreva podreti in jo dam nazaj spati pa jo čez uro začne verjetno tiščati zrak da potem nemirno spi če jo dvignem ni kupčka. Vem morale bi vmes podreti kupčka ampak kako ko je na ful par minut in se naje.
Ali naj jo ponoči čakam da se zbudi zaradi lakote in da se začne jokati?

Draga Panda!
Pozdravljena v svetu mladih staršev in velikih skrbi z našimi dojenčki.
Danes bom bolj kratka in jedrnata:

*** Ji povem da še ne spimo cele noči, pa pravi da pri 4mesecih bi pa že morali spati 6ur ponoči. KAKO?

Ne drži. Otroci so različni. In sploh ne vem, od kod izrek »spi kot dojenček«, ker temu definitivno ni tako. Dojenčki imajo drugačen ritem spanja, drugačne vzorce spanja in nikakor ne moremo pričakovati, da bodo kaj kmalu osvoji to, kar si mi želimo od njih. Res je, da nekateri otroci spijo ponoči, večina pa jih ZAGOTOVO NE. In zakaj bi morala biti meja točno pri teh ali pri šestih mesecih mi tudi ni jasno. Prav tako kot nekateri začnejo sedeti pri petih mesecih, drugi pri sedmih ali nekateri dojenčki shodijo pri desetih, drugi pa pri štirinajstih mesecih… In dojenček je lahko lačen/žejen/cartast podnevi, ponoči pa ne sme biti? Zato o nočnem spanju NI PRAVIL. In nočno spanje našega dojenčka ne more biti merilo našega dobrega/slabega STARŠEVSTVA. Ker se starševstvo z nočjo ne neha, je odgovor nato dokaj enostaven, kajne? Če ste si uspeli nočne podoje organizirati tako (npr. s skupnim spanjem ali da imate dojenčka v bližini), da ga lahko opravite mimogrede, potem nočno dojenje v polsnu ni tako zelo moteče.

***
Berem knjigo Naš malček (nega, vzgoja in razvoj otroka od rojstva do tretjega leta starosti). Pa nemorem razumeti odstavka ” če ima novorojenček ali dojenček še obrok sredi noči in dobro napreduje, nočno dojenje polagoma ukinjamo med drugim in tretjim mesecem.” Kako se to naredi? Hčerka ima pri 4mesecih 6kg in 65cm raste lepo. Kaj delamo narobe?

Hm, draga Panda, malce neresno z moje strani, a: »ZAMENJAJTE KNJIGO!« Predlagam, da preberete »Dojenje in materinstvo iz srca«, avtorice Ksenije Šoster Olmer.

Kako ukinjamo nočno dojenje pri tretjem mesecu? Hm, ne vem, meni ni uspelo 🙂 in se še sedaj, pri najmlajšemu (dve leti) ponoči pogajava, ali bo »anga« ali je ne bo. Če gledamo na dojenje izrecno kot le na akt hranjenja., potem verjetno otrok, ki res napreduje lepo nočnih podojev naj ne bi potreboval. Ker pa dojenje ni samo akt hranjenja, je pa stvar precej drugačna.

No, pa da resneje odgovorim na vaše vprašanje. Mamice so nočno dojenje ukinjale na različne načine, od tega, da so otroke prevzeli partnerji, da so šle spat v drugo sobo, da so otrokom ponudile vodo po žlički do ukrepa (ki ga izrecno NE odobravam!), da so otroka pustile jokati.

*** Kako najbolje veš da je otrok lačen jaz ponoči … Ali naj jo ponoči čakam da se zbudi zaradi lakote in da se začne jokati?
Težko, kljub temu, da imam tri otroke, ki jih dojim skupaj že kar nekaj let, ali je bil dojenček lačen, ali samo žejen, ali se je želel pocartati ali je želel samo le mojo pozornost. In tega še sedaj ne vem. Glede na to, da gledam osebno na dojenje še z drugih plati, ne le izrecno kot akt hranjenja, otroku vedno ponudim dojko. Včasih se doji le nekaj minutk (aha, žeja), včasih hlastno in lačno dolgo sesa iz obeh dojk (aha, lakota), včasih (sedaj, ko je že večji) hoče dojko TAKOJ (aha, pozornost). Bistveno je to, da mu prsi vedno ponudim, če želi jih sprejme, včasih pa jih tudi zavrne. In to ni prav nič narobe. Je pa to malce težje razložiti svoji okolici, ki jemlje dojenje izrecno le kot akt hranjenja. Moja taščica še sedaj povpraša »a je še kar gor?«, pa čeprav sem ji razložila zadevo že neštetokrat 🙂

Torej, da zaključim, draga Panda. najbolje, da začneva znova in popolnoma iz drugega zornega kota:

Kako mati ve, da dojenček dobi dovolj mleka in da ni lačen?
– štejemo polulane plenice
– štejemo pokakane plenice
– otrok pridobiva na teži v prvih treh mesecih NAJMANJ 450 g na mesec. Torej najmanj 110g-115g, povprečno pa 200g na teden. Pridobljeno težo računamo od najnižje teže, ne od porodne. Od tretjega do šestega meseca najmanj 80g in od pestega meseca dalje najmanj 50g na teden.
– dojenček se pogosto in pravilno doji
– ima zdrav videz, ima napeto kožo, zdravo barvo, raste v dolžino in se mu veča obseg glavice, je živahen in dejaven

Ah spet nasveti sorodnikov, znancev…. Toliko je že bilo napisano od nočnega življenja doječih mamic , a jaz bi ti toplo priporočila zamenjavo litereture. Omenjeno knjigo prosim zamenjaj s knjigo avtorice Ksenije Šoster olmer DOJENJE IN MATERINSTVO IZ SRCA. Napisana je kot priročnik, jaz sem jo imela dobesedo pod “povštrom” skozi vso dolgo pot dojenja.
Še sreča , da je izšla prav tistega leta ko sem jaz povila drugega otroka.

Želim ti vse dobro in ne oziraj se na pripombe drugih ljudi.

Lep pozdrav

Čisto osebno mnenje: Naš malček je na določenih mestih strahotno zastarel. Verjetno je dobro prebrati več knjig in napotke primerjati, vedno pa je treba poslušati srce kot priporoča avtorica knjige, ki jo je zapisala KarmenM.

V Negi matere in otroka (Fenwick) je celo natančen načrt ukinjanja nočnih obrokov. Pri prvem otroku smo ga poskušali udejaniti in končali v solzah (največje je pretakal očka:)

Meni osebno so knige v ogromno pomoč, jih pa vedno jemljem z majčkeno rezervo. Nasvete prijateljic pa jemljem z veliko rezervo:)))

lp
Alenka