Spoštovani,

imam kolege ki sta pred dvema mesecema in pol dobila fantka. Grdo tako reci, vendar mislim da si otroka vsaj ona ni zelela ( oce je namrec vesel kot bi morala biti mama ) ceprav je stara 28 let in vse materijalne zadeve urejene.
Stvar se je po rojstvu se bolj zakomplicirala. Oba sta namrec cisto obsedena z otrokom , samo prebirajo knjege in revije,nikamor ne grejo , ker mora ona dojiti in oba skupaj z fantom podirati kupcek…Stalno govorijo samo to kako oni ne grejo nikamor, ker je otrok stalno joce ce se vozi z vozickom naokoli in da so ugotovili da je najbolje ce so satalno doma.
Zgodba je zelo dolga, jaz bi jim rada pomagala, saj so se totalo spremenili in mislim, da bodo s taksnim panicnim obnasanjem samo skodili otroku. Nikakor ne vem na kaksen nacin naj zacnem pogovor, da ne bosta razumela narobe…

Hvala za bilokaksen nasvet,
Lolita

Če je prava prijateljica, te bo vsaj poslušala, če ji boš nekako obzirno in previdno povedala, kako ti vidiš vso stvar, nikakor pa ne pričakuj, da bo upoštevala vse, kar boš rekla. Tudi jaz imam prijateljico, s katero sva delili določena mnjenja o vzgoji otrok (recimo, da ne bova skočili na prvi otrokov jok), a ko imaš sam otroka, je stvar precej drugačna.
Moje osebno mnjenje je, da otroku v tako zgodnjem otroštvu ne škodijo z malo panike, so vsaj čustveno povezani med seboj, če vsi trije podirajo kupčka. Da pa ne grejo ven, je pa škoda. Moja tudi joče v vozičku, če je prej ne uspavam. Mogoče bi lahko to poskusili? Morda pa se bosta sčasoma unesla …
Veliko sreče ti želim pri tako delikatni temi in prijateljstvu!!!

Draga Lolita,
ko sem rodila prvega otroka, bi verjetno kakšna moja prijateljica napisala točno tako sporočilo – o meni! Vesela sem, da ste skrbna prijateljica in ji želite pomagati. Če vas kakšne stvari pri njenem starševstvu motijo, ji to seveda lahko poveste – a na pravi način.

Kljub temu, da vam ni všeč njena preobrazba (ne vem, ali vi že imate svoje otroke) vedite, da se ob prihodu otroka stvari MOČNO spremenijo. In se spremenimo tudi starši. Nič več ni tako, kot je bilo poprej. In to ni nujno slabšalno. Poskusite ji ponuditi svoje mnenje in vaš pogled na vse skupja, a nikar ne kritizirajte, poskusite jo razumeti v novonastali situaciji. Prijateljico dobro poslušajte, nudite ji podporo in pomoč. Če pa bo njena izbira takšna, da se vi z njo ne strinjate, pa ji to tudi povejte. Prava prijateljstva znajo iti preko nestrinjanja. Starši imamo različne modele starševstva, a še vedno smo lahko dobri prijatelji, kajne?

Pedlagaj ji naj otročka da v kengurujček ali štorkljo, mogoče pa tam ne bo jokal. Kar se pa tiče kompliciranja pa ti povem da ga bo vse manj, saj bosta morala opravljati še druge zadeve in ne bosta imela časa oba čakati na kupčka.

Oprosti, ampak imam občutek da si rahlo ljubosumna na njihovega otroka. Meni se pa to, da prebirajo knjige ne zdi nič takega ( očitno čutita da potrebujeta informacije, pa jih iščeta). To, da ne hodijo več toliko ven kot so včasih ( verjetno ste se dosti družili) je tudi logično, sploh pa v tej vročini.
Če jim želiš pomagat jim ne deli nasvetov ampak še ti malo popestuj otroka, če veliko joka, da jih malo razbremeniš.