Gosta hrana
Gospa Karmen,
vem da je bilo o uvajanju goste hrane že precej napisanega tudi na forumu Starši staršem pa vseeno bi nekaj vprašala. Prvo naj povem, da se s punčko ne dojiva ampak uporabljava prilagojeno mleko. Saj res punčka je stara 5,5 meseca, in pričele sva pred dobrim mesecem z uvajanjem sadnih sokov, kašic itd. Kar se sadja tiče bi pojedla vse kar vidi. Pri zelenjavi pa je bolj previdna, tako da jo v bistvu tudi ne silim preveč. Zanima pa me predvsem sledeče, danes sem skuhala govejo juho z ogromno zelenjave in sem ji potem to zelenjavo zmešala s paličnim mešalnikom in dodala malce juhe in je bilo zeloooooooo dobro. Dala sem ji samo 4 žličke. Ali je mogoče glede na njeno starost za govejo juhico še prezgodaj? Naj pa povem da uporabljam vaše recepte, ki sem jih našla na internetu. So zelo uporabni, zanimivi in dobri. Punčka nima zaenkrat nobenih alergij, pri sadju ni bilo nobenih stranskih učinkov, prav tako tudi ne pri tisti zelenjavi ki jo je bila pripravljena poskusit (cvetača, por, korenje, brokoli).
Hvala za odgovor in lepe sončne dneve še naprej.
Andreja*
Draga Andreja,
hvala za pohvale. Zanima me, kako to, da ste že tako zgodaj začeli z gosto hrano? Da ne boste tole napačno razumeli kot pridiganje, naj vam pojsanim, zakaj tole vprašanje:
Po priporočilih naj bi se namreč z gosto hrano začelo šele po dopolnjenem šestem mesecu otrokove starosti oz. takrat, ko on pokaže znake zrelosti za gosto hrano. Ali so vsi otroci pripravljeni na gosto hrano točno pri 6. mesecih? Seveda ne, nekateri otroci malce prej, nekateri celo mesec ali dva kasneje. Ne glejte na koledar, ampak opazujte svojega otroka. Kdaj je pravi čas za uvajanje goste hrane, nam bo povedal otrok sam, z določenimi znaki. Tudi če je otrok mlajši od šest mesecev in je “osvojil” nekatere znake za pripravljenost na gosto hrano, nikar ne hitite. Zdrav dojenček, ki je “zrel” za gosto hrano, naj bi:
– samostojno in dobro sedel
– imel razvito koordinacijo roke-usta
– izgubljal izrazit refleks izplazenja jezička, ki je potreben za sesanje
– otrokova prebavila so že dovolj zrela za sprejem druge hrane (nezrelost vidimo tako, da otrok izloča cele koščke neprebavljene hrane)
– je sposoben hrano prežvečiti in pogoltniti
– dobiva ali že ima zobe in ima veliko željo po žvečenju
– kaže izrazito zanimanje za hrano na krožnikih družinskih članov in grabi hrano z njih
– nenadno povečanje števila podojev (ki nimajo vzroka v bolezni, zobenju, poskokih v rasti ali zaradi spremembe običajnega načina življenja v družini)
Hm, kaj pa naj vam zdaj odgovorim, glede na to, da je vaša deklica stara 5 mesecev in pol in da že en mesec dobiva gosto hrano? Na vaša vprašanja res težko odgovorim, saj tudi nisem strokovonjakinja za prehrano. Lahko pa vam navedem približne starosti otroka in kaj naj bi ob tem že jedl po priporočilih WHO in LLLI:
PRIPOROČILA, KAKO ZAČETI Z UVAJANJEM GOSTE HRANE
Različni narodi in različne kulture priporočajo in uporabljajo zelo različna živila za dojenčkovo prvo hrano. Pri nas zdravniki in strokovnjaki ponavadi priporočajo, da začnemo s surovimi zelenjavnimi in sadnimi sokovi ali s skuhanimi riževimi kosmiči. V Ameriki ponavadi pričnejo s pretlačeno banano. V Angliji staršem odsvetujejo pričetek z naravnimi, sadnimi in zelenjavnimi (surovimi) sokovi in priporočajo, da je prva hrana kuhana. Kljub vsemu, veljajo neke splošne, priporočene smernice, do katere starosti otroka, določena hrana NI primerna. Do enega leta starosti tako otroci ne smejo uživati jajčnega beljaka (jajčni rumenjak ponudimo dojenčku po osmem mesecu starosti, celo jajce pa po dopolnjenem enem letu), kravjega mleka in izdelkov iz KML, žitaric, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves, rž). Pekoče začimbe, sol, sladkor, jagode, močnejša maščobna živila, lešnike, med, hrenovke in klobase (ker vsebujejo preveč soli in dodatkov ter ovoj, ki mu dojenček s svojim žvečenjem ni kos), grozdje, pokovko ter sladkarije (žvečilni gumiji, trdi bonboni). Še posebej velja to priporočilo za kravje mleko, ki je na jedilniku slovenskih otrok mnogo prezgodaj. Kravje mleko lahko po dopolnjenem 9. mesecu starosti uporabljamo le kot dodatek pri kuhi (pri pripravi pire krompirja ali polente), dovoljeni so polnomastni mlečni izdelki (sir, jogurt, skuta). Tudi LCA jogurti za otroke še niso primerni. Kravje mleko je težko prebavljivo, vsebuje preveč beljakovin in kalcija, fosforja, natrija, klora in kalija ter premalo vitamina C, vitamina E, železa, bakra in nasičenih maščob. Presežek beljakovin in mineralov obremenjuje ledvice ter lahko povzroči dehidracijo in celo krvavitve v črevesju.
MESO je na dojenčkov jedilnik uvedeno precej zgodaj (pred prvim letom) zaradi visoke vsebnosti železa in beljakovin. Družine, ki se prehranjujejo vegetarijansko morajo beljakovine nadomestiti iz drugih virov (stročnice, tofu,..). Mesa ni potrebno sekljati v multipraktiku, dovolj bo, če bo mehko skuhano ali pečeno in narezano na zelo drobne koščke. Prav tako kot ostalo hrano, ponujamo otroku meso zelo počasi in postopoma, najprej mu ponudimo le eno vrsto mesa. Otroku, ki sedi za družinsko mizo lahko ponudimo v glodanje tudi kosti od pečenke, katere se še držijo koščki mesa. Pazimo, da kost nima ostrih delcev ali koščkov nalomljene kosti. Otrok bo kost z užitkom grizljal in sesal, obenem pa bo zelo dobro razvijal koordinacijo čeljustnih mišic.
RIBE so odličen vir beljakovin in jih otroci zlahka jedo. Toda pri morskih ribah moramo biti previdnejši, saj so lahko močan vzrok za alergije. Če v vaši družini nimate zgodovine alergijskih težav in vaš družinski jedilnik že normalno vsebuje ribe, jih otroku le ponudite. Pazite pri kosteh in vsak majhen košček ribe pazljivo preglejte med svojimi prsti, preden ga ponudite otroku.
POLNOZRNAT KRUH IN ŽITARICE
V osnovi naj velja priporočilo, da se prvih devet mesecev do enega leta izogibamo vsem žitaricam, ki vsebujejo gluten. Najbolj pogosto uporabljane žitarice z glutenom so: pšenica, rž, oves, ječmen in pira.
Skorje kruha so odlična hrana za vaše malčke, ki bi jih zaradi rasti zob kar naprej drgnili ob svoje dlesni in ga žvečili. Skorjica kruha je lahko zelo priročna za čas med obroki in v času, ko ravno pripravljate kosilo. Malce večji dojenček se od nje ne bo nasitil, bo pa z veseljem podrgnil boleče dlesni. Če v svoji kuhinji uporabljate kuhane žitarice, jih otroku, ki je starejši od devet mesecev ali še bolje – blizu prvemu rojstnemu dnevu, lahko ponudite. Pazite, da žitaricam ne boste dodajali sladkorja in kuhajte jih na vodi, ne na kravjem mleku (npr. pšenični zdrob – gris). Izogibajte se mešanicam žit ali kosmičev, dokler otrok ni poskusil že posameznih sort. Pri nas starši zelo radi kupujemo že pripravljene kaše iz sedmih žitaric. Preden jo ponudite svojemu otroku, poskrbite, da bo prej seznanjen z vsako žitarico posebej. Že pripravljene, otroške žitne kaše nimajo velike prehrambene vrednosti, ker so že visoko predelane poleg tega pa so precej drage. Najboljše žitne kaše so sveže skuhane, domače kaše.
Ko otrok že zna dobro jesti in se mu hrana ne zatika več, mu lahko na kruh namažete marmelado in mu ponudite za zajtrk.
SVEŽE SADJE
Surovo jabolko ali hruško lahko olupite in narežete na rezine, ki jih majhne ročice lahko lepo držijo. Lahko jih tudi nastrgate z nožkom za lupljenje in strganje in jih takoj ponudite otroku. Primerno prvo sadje so tudi surove breskve in marelice, slive, lubenice ali melone, avokado, banane ter borovnice. Še najbolje je, da otroku ponudimo sezonsko sadje. Če sadje kupujemo, ga obvezno olupimo, saj je takšno sadje lahko močno škropljeno. Otrokom starejšim od osem mesecev, lahko ponudimo druge vrste sadja, le pri jagodah pazite, ker so zelo alergene. Zaradi alergogenosti pazimo tudi pri citrusih (pomaranče, limone, grepfruit, kivi). Otrokom ponudite sadje v kar najbolj naravni obliki, ker je sadje sladko, dodatno slajenje ni potrebno. Izogibajte se že kupljenim, sladkim sadnim kompotom. Ponavadi so preveč sladki in imajo zelo nizke prehrambene vrednosti. Tudi suho sadje, kot so rozine, fige in dateljni v prvem otrokovem letu niso najprimernejše zaradi velike koncentracije sadnega sladkorja in ker se močno lepijo med zobe in lahko povzročajo zobni karies.
ZELENJAVA
Zelenjava ohrani največ prehrambene vrednosti, če je skuhana na sopari in le toliko, da je zmehčana in še hrusta. Tudi surova zelenjava je zelo dobra, kot je npr. nariban korenček. Nariban korenček lahko zmešamo z jabolkom in ponudimo otrokom. Ta okus imajo otroci zelo radi. Majhni otroci imajo tudi zelo radi grah in fižol, ker sta prijetnega okusa. Pazimo, da so stročnice dovolj kuhane in še posebej bodimo pozorni, ko jih otrok uživa zaradi nevarnosti zadušitve. Ko začnemo uvajati koščke zelenjave v otrokovo prehrano se lahko zgodi, da bomo cele, neprebavljene koščke zelenjave našli tudi v otrokovi plenički. Zelenjava, četudi je skuhana, je težje prebavljiva od ostalih živil.
Sadje in zelenjava sta bogat vir vitaminov C, A in B, mineralov, folne kisline, fitokemikalij in ostalih zaščitnih snovi, ki varujejo otrokovo zdravje. Vsebujeta malo beljakovin ter spadata med živila z nizko energijsko gostoto. Ker otrok v prvem letu življenja večino energije zaužije z mlekom, predstavljata sadje in zelenjava le okusen in zdrav dodatek.
JAJCA
Jajca so zelo pogost povzročitelj alergij, še posebej to velja za jajčni beljak. Zato je najbolje, da z uvajanjem jajc kot samostojnega živila počakate do otrokovega prvega rojstnega dne. Jajca so pogosto tudi skrito živilo ali dodatek v drugih zvrsteh živil (npr. v testeninah, piškotih, kot dodatek jajčni lecitin,…). Ko otroku predstavimo živilo – jajce, je najbolje, da ga trdo skuhamo in mu najprej ponudimo samo rumenjak. Najprej mu ponudimo le četrtino žličke rumenjaka in tekom tedna količino povečujmo, če otrok nima težav. Ko bo otrok užival celo jajce že kakšen mesec, mu ponudimo stepena jajca, ki so odlična hrana “za majhne prstke”.
KRAVJE MLEKO IN DRUGI MLEČNI IZDELKI
Če imate v družini zgodovino alergij, se kravjega mleka in izdelkov iz kravjega mleka preventivno popolnoma izogibajte najmanj do otrokovega drugega rojstnega dneva. Edino mleko, ki ga do te starosti otrok potrebuje je še vedno materino mleko. Če mati ne doji več, naj otroku ponudi prilagojena mleka, primerna za to starost. V nekaterih delih sveta odrasli mleka sploh ne uživajo (Azija) ampak uživajo druga živila, ki so pomemben vir kalcija, tako da so prav tako dobro prehranjeni. Sirčke, naravne jogurte in skute ponudimo otroku po devetem mesecu starosti, če v družini nimate zgodovine alergij. Novejše raziskave kažejo, da prezgodnje hranjenje s kravjim mlekom lahko povzroči krvavitve v želodcu in črevesju, odi do izgubljanja železa (anemije), prevelike količine beljakovin in soli v otrokovem telesu in večjo dovzetnost na alergije na mleko.
Zdravo Karmen
hvala za obširen in izčrpen odgovor. Nisem pa prav nič užaljena oz. vprašanja o tem kako to, da tako zgodaj gosta hrana ne jemljem kot pridiganje. Vsak se pač odloči tako kot se. Pravzaprav je bilo tako, s punčko sva prešli počasi na močnejše adaptirano mleko, in ravno v tistem času smo šli še na pot k prababici, pa je bila punčica zaprta. Skratka odkar se je rodila nismo imeli problemov s prebavo potem pa kar naenkrat zaprtje. Bila sem čisto zmedena, naj še povem da sem bila na Hrvaškem, tam priti v času praznikov do kakšne lekarne prava mora. In tri dni ni nič kakala samo grozno napenjanje pa nič ni šlo ven iz nje. Svečk, ki pa v takem primeru pomagajo žal nisem imela, niti mi ni prišlo na misel, da bi jih kupila predno smo šli na pot, ker pač nikoli nismo imeli nikakršnih problemov. Ko smo se potem predčasno vrnili domov, sem seveda takoj klicala pediatra, ki me je pač prvo vprašal koliko je pikica stara, in potem rekel da naj počasi pričnem z uvajanjem raznih sadnih in zelenjavnih sokcev, in se bo prebava uredila. In tako sem pač upoštevala njegov nasvet in smo počasi pričeli. Naj pa še povem, da je naša punčka, saj res Lana ji je ime zelo ješča. No in tudi naša prebava se je uredila, je pa res da z nobeno stvarjo ne pretiravam, poskušam to in ono. Sicer se pa lahko pohvalim, da je zelo pridna punčka, živahna, spi tudi celo noč, tako da se imamo res lepo.
Skratka gospa Karmen še enkrat hvala za odgovor, če pa se bom odločila še za kakšnega dojenčka, in če bom imela težave z dojenjem tako kot je bilo pri Lani, se bom pa vsekakor obrnila na vas. Naj še povem, da vas občudujem, da se pri treh otrocih, službi, možu in ostalih obveznostih, urejate še forum na temo dojenje, ste svetovalka pri organizaciji za dojenje, v bistvu sploh nimam besed vse pohvale in le tako naprej. Le od kje jemljete toliko energije? Pa sem mislila, da jo imam jaz veliko. Ha, ha…………
Lep večer še naprej vam in vaši družinici.
Andreja, Lana in Matjaž
Andreja,
razumem vašo situacijo. Ko boste naslednjič noseči, pa se le prej ogasite na kakšnem od naših srečanj v vaši bližini in vse se bova pogovorili.
Energija?
Hm, kdo pa pravi, da jo imam vedno? Zato pa je med vikendi in za kašen dan med tednom tukaj gori na forumu tudi Karmin mrk, he, he… Vedno pa pravim, da prazna vreča ne more stati pokonci, zato znam poskrbeti tudi zase – vsak dan si vzamem nekaj minutk zase (telovadba), vsak teden vsaj urico ali dve za dobro družbo prijateljic in kakšno prijetno kosilce, večerjo ali vsak kavico. Pa gre potem vse skupaj lahko veliko lažje naprej…. Nikar se ne primerjajte z menoj in drugimi mamicami, ker verjamem, da je vsak človek nekje dober ali najboljši in se to z drugimi ne da primerjati. Konec koncev pa – zakaj le? Saj smo si različni…
Prebrala sem vaš članek pa me zanima kje na internetu ste dobila recepte od Karmen Mlinar, ker moj sin je star 5 mes. in je že sadje in korenček z jabolkom ampak on bi vse kar jeva midva z možem, kar naprej cmoka kadar vidi koga jesti.
Pa bi bila zelo vesela če mi poveste kje so recepti na netu.
Hvala za odgovor
