Popravljanje pozitivnih ocen
Na hčerkini šoli pa lahko popravljajo samo negativno in zadostno oceno. Dobre že ne več. Sodelavka pa pravi, da na šoli, ki jo obiskuje njena hčerka lahko popravljajo tudi prav dobre ocene. Pa še to; pri njih vpišejo samo oceno popravljanja, ne glede na to kakšna je, na naši šoli pa menda obe (ne vem točno-še nismo nikoli popravljali-ni bilo treba.
Vsekakor pa ni fer do tistih, ki več znajo. Zakaj bi imel samo nekdo, ki snovi ne obvlada (iz takih ali drugačnih razlogov) možnost izboljšati si oceno? Spet ena izmed mnogih zadev, ki potrjujejo, da se ne glede na to, kako dobro (ali slabo) šolstvo imamo, za dobrega učenca/dijaka naredi veliko manj (v smislu pravic in možnosti), kot za nekoga, ki ni tako dober…
Andrej: poskusi napisati isto vprašanje (vsaj to s pravilnikom) gospodom in gospem na ministrstvo za šolstvo – oni ti bo bodo znali vsekakor več povedati (če boš dobil odgovor, seveda).
Jaz pa mislim, da bi moral imeti vsakdo možnost popravljati oceno. Saj ima lahko samo slab dan, Mishika,a ga ti nimaš nikoli? Sploh pa mislim, da ne bi bilo veliko takih, ki bi želeli popravljati pozitivno oceno, če jo pa kdo hoče, je to samo pozitivno.Vsekakor pa mislim, da bi morala obstajati jasna pravila kdo in kdaj lahko kaj popravlja, ne pa enkrat tako drugič drugače.Pri moji hčeri se je zgodilo nekaj nepojmljivega pri prvem testu za ocene v 3. razredu. Otroci so ga namreč pisali slabo, ni bilo nobene 5, samo 3 štirice( moja hči tudi), ostali so pisali slabše. No, popravljali so lahko samo negativne, zadostne in dobre ocene. Čez vikend so dobili test domov, v ponedeljek pa so vsi razen teh nekaj štiric pred poukom pisali še enkrat ISTI test. Seveda je skoraj cel razred pisal 5, kar je tudi šlo v redovalnico, tiste tri štirice so pa ostale. Ko sem na roditeljskem sprožila temo na problem, so me učiteljica in starši zatrli (seveda, ker so bili zadovoljni s peticami). No vidite, tega je že 2 leti, pa še vedno nisem pozabila, pa hči tudi ne. Kaj pa pravite na tako učiteljico? A ni boljše, da popravlja vsak kdor hoče?
Moje mnenje je, da lahko vsak popravi oceno, če želi. Res pa je to na nek način “nefer” do ostalih, ki so že prvič dobili lepo oceno. Vendar menim, da naj se v šolah ocenjuje znanje in ne delo oziroma nedelo.
Prav pa bi verjetno bilo, da se ob popravljeni oceni upošteva, da je bila popravljena.
Hvala za mnenja in lep dan želim,
Andrej
Ne, ne, mogoče sem se slabo izrazila… Saj isto mislimo – oceno popravljati je pravica vsakega. Zgražam se samo nad tem, da na žalost v našem šolskem sistemu do te ugotovitve še niso prišli, ker namreč vedno dajo drugo možnost le tistim, ki so bili prvič ocenjeni negativno… Ta “dobri” učenci, ki pa so takrat res morda imeli le “slab” dan pa izvisijo… Tako je bilo mišljeno :). Se opravičujem, če sem včasih nejasna (ponavadi takrat, ko bi rada več povedala, ker me neka stvar res jezi).
Dober dan!
Se ne strinjam, da za slabše učence naredijo več kot za odlične. Moj otrok je legastenik (izpuščanje črk, ker jih enostavno ne sliši), zaradi tega ima težave na vseh področjih, razen telovadbe in likovne vzgoje. Pa je vedno bolj žalosten otrok.
Pravi, da se odličnjakom, ki bi morali dobiti dvojko (npr. pri matematiki), da trojka, samo, da ne jočejo pred učitelji. Da so odličnjaki vprašani normalno snov, njega pa sprašujejo daleč daleč za nazaj. Odličnjaki se javijo in so vprašani manj snovi, sin pa je plašen in se ne javi. Pa je vprašan na koncu konference in mora znati veliko več kot le dva poglavja.
Takšno je pač življenje. Pa ne samo v šoli. Celo življenje. Upam samo, da se je moj sin naučil vztrajnosti pri učenju, prestopanja preko krivic in da ga življenje ne bo pokopalo.
LP mama
Se povsem strinjam z MAMO. Moj otrok je povprečen v rrezredu z nadpovprečniimi. In velikokrat imam občutek, da učitelji naučijo samo tiste, ki jim je takoj od prve vse jasno. Za ostale, se pa ne potrudijo.
Naprimer pri matematiki mu že 2 meseca dela probleme procentnirčaun in učitelj mu niti pri dopolnilnem pouki ni pripravljen to snov še enkat razložiti.
