polži
Jaz sem spraševala za kakšno naravno sredstvo…. Naj bi jih menda preganjala zelišča, ampak pri meni je na tistih mojih bogih 20 kvadratih vrta in nekaj lončkih taka kriza, da je konec naravnega in polžom prijaznega preganjanja. Naj se gredo solit! Rastline sploh ne morejo odgnat, ker jih polži že prej pojedo. Pomagajo granule – polži jih pojedo namesto rastlin in kasneje poginejo. Jaz jih bom kupila, ker je to res čisto preveč. Ena sovaščanka pravi, da pri njej vse polže snedejo race (ampak jaz nekako nimam prostora za raco).
Nekatere cvetoče in necvetoče rastline preganjajo škodljivce in so zato primerne tudi za na gredice in med vrtninami. Tagetes, žametnica, ognjič in kapucinka so cvetlice, ki bi jih morali na vrtu pogosto saditi, med gredicami in nanje, odvisno od posevka. Nekatere enoletnice smrdijo tudi polžem, če jih uporabimo kot mejnik med zelenjavnim vrtom in okolico, lahko zmanjšamo večerne pohode polžev na vrt. Poleg naštetih polže odganjajo še bela gorjušica, kalifornijski mak, črnika, glavinec, kozmeja, iberis, alisum, suhe rože, čebula, česen, žajbelj, timijan.
Ker običajno vrt stisnemo nekam na rob parcele, lahko na drugi strani plotu rastejo pleveli, med njimi pa polži najdejo odlično zavetišče. Tam bi se morali zgledovati po starih vrtovih, kjer je posajena kozmejka ali kozmeja, precej visoka enoletnica, ki zraste tudi do dva metra in tako oblikuje lepo enoletno živo mejo. Če je posejana na gosto, pa bo polžem s svojim vonjem vsaj delno zmanjšala veselje do prehajanja na vrt. Ob tem moramo upoštevati, da je ta meja vsaj dva metra odstranjena od zelenjavnega vrta, saj bo sicer metala senco na gredice in zelenjadnice. Prav senci pa se moramo na vrtu, na katerega radi zahajajo polži, čimbolj izogibati, svetuje Miša Pušenjak.
V času, ko polži najbolj napadajo vrt, na primer v vlažni in topli pomladi, se moramo izogibati tudi organskim prekrivkam, ki so za vrtnine sicer zelo koristne, vendar slama in seno hkrati zagotavljata vlažno in hladno zavetišče polžem.
Med načini, s katerimi lahko zmanjšamo škodo, ki jo na zelenjavi povzročijo polži, je tudi posipavanje pasov zemlje z različnimi snovmi, ki polžem škodijo. Takšna je na primer kamena moka (ne kostna!), žagovina. Če z njo naredimo za dlan široko obrobo, polži ne bodo mogli čez. Polži so tudi veliki ljubitelji piva, kar lahko na vrtu s pridom izkoristimo. V zemljo preprosto zakopljemo jogurtove lončke ali kozarce za vlaganje, tako da je rob poravnan s površino, vanje nalijemo nekaj piva, ki bo polžem zelo dišalo in se bodo ujeli v pasti. Pri tem je zelo pomembno vedeti, da imajo polži radi le sveže pivo – če ga dež razredči, ga moramo zamenjati, pa tudipo nekaj dnevih moramo naliti novo, še opozarja Miša Pušenjak.
Čeprav učinkuje šele po daljšem času, lahko tudi po več mesecih ali letih, pomaga vztrajno pobiranje polžev zjutraj in zvečer. Polžem smrdijo nekatere divje rastline, ki rastejo povsod v naravi, običajno v bližini domov, kot sta na primer bezeg in vratič. Teh rastlin ni treba posaditi na vrt, temveč je dovolj, da natrgamo liste in jih položimo na gredice, kjer imamo na primer solato – to polži tudi najbolj ogrožajo. To moramo ponavljati vsak teden. Tisti z boljšim želodcem pa lahko preizkusijo tudi tale recept: pobrane polže prekuhamo in s prekuhano vodo zalijemo rastline, prekuhane polže pa damo na kompost, saj je to zelo dober organski material. Tako kot pri pivu pa je treba zalivanje s to tekočino ponavljati, enako velja za vse druge ekološke in naravne načine, s katerimi se borimo proti polžem.