Stara sem 27 let in sem kljub uporabi kontracepcije zanosila. Zanosila sem sicer s partnerjem, s katerimi živim že 3 leta. Pa vendar še nisva pripravljena na takšno odgovornost. Oba si želiva še potovati, tudi v službi sva oba še bolj na začetku in temu primerne so tudi najine plače. Naj povem še, da sem sama zaposlena za določen čas in si ne predstavljam kaj bi se zgodilo z mojo službo, če bi se zdaj odločila imet otroka. Verjetno bi jo izgubila. Polega tega živiva kot podnajemnika v majhnem stanovanju, ki ni primeren za otroka. Seveda za nosečnost nisem povedala nikomur, razen svojemu partnerju in on pravi, da me bo podprl, ne glede na to , kako se bom odločila. Splav bi morala narediti tako, da ne bi vedel nihče, ker vem, da bi me večina obsojala, da delam splav pri teh letih. Ali mi lahko vsaj vi daste kakšno besedico v vzpodbudo? Res se mi zdi bolje, da otroka ne obdržim, ker vem, da še nisva pripravljena nanj.
Lep pozdrav, A.

Sama te žal ne morem podpreti. Sem mama dveh malčkov, posledica propadlega zakona. Kljub temu, da sem samohranilka, da je njun oče popolnoma dvignil roke ti zagotavljam, da če bi še enkrat morala prehoditi to pot – bi jo; s končnim rezultatom bilance – otrokoma!!!
Nekaj najlepšega na svetu je, ko ti otroček pogleda v oči in reče; mami, jaz sem najbolj srečen otrok, ker si ti moja mami. …pa sem vse prej kot idealna.
Z otroškim nasmehom zbledijo popolnoma nepomembne težave kot so iti na pot kot solist, v duetu ali hvala bogu v razširjeni izvedbi.
Ne obsojam te, razumem da si v dvomih tudi zaradi neredne zaposlitve in seveda socialnih razmer, ki so trn v peti marsikateri družini….

Želim ti, da se pravilno odločiš in da boš čez nekaj let še vedno stala za svojo odločitvijo.

Pozdravček

Pozdravljeni!

Draga Anima, razumem vašo stisko in dilemo ob nosečnosti, ki se ni zgodila ob ravno primernem času za vas in vašega partnerja. Trenutno sta si želela dati prednost drugim stvarem, potovanjem, karieri, … Vendar v življenju se zgodijo tudi nepredvidljive stvari in dogodki, ki od nas terjajo prevzemanje odgovornosti in odločanje.
Nikakor nima nihče pravice, da vas prepričuje ali vam vsiljuje mnenje o tem, kako bi se morali odločiti. To mora biti vaša oziroma vajina odločitev. Niti vas nihče nima pravice obsojati, kakorkoli se boste že odločili. Ker pa ste prosili za »besedico v vzpodbudo« in ker gre za življenje, vam lahko osvetlim problem z druge plati.
V primeru, da bi se odločili za donositev in rojstvo, brez dohodkov vsekakor ne bi ostali. Starševsko nadomestilo bi prejemali, če ste bili zavarovani po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta. Če ne bi bili upravičeni do starševskega nadomestila, bi prejemali starševski dodatek. Ob rojstvu otroka bi prejeli enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca (pomoč ob rojstvu otroka), ki znaša letos 58.510 sit. Poleg tega so starši upravičeni tudi do otroškega dodatka za vsakega otroka – višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred (vaši in partnerjevi dohodki).
Informacije o vseh družinskih prejemkih lahko dobite na centru za socialno delo, kamor se lahko obrnete tudi za svetovanje glede vaše stiske. Povedali vam bodo tudi za možnosti prejemanja pomoči, ki jih zagotavlja država – redne in izredne denarne socialne pomoči.
Po pomoč in svetovanje se lahko obrnete na različne institucije, tudi nevladne, kot je na primer Karitas. Zaupajte jim svojo stisko. Ob četrtkih od 14. – 19. ure se lahko oglasite tudi v Svetovalnici Pelikan na Kristanovi 1 v Ljubljani, kjer strokovne delavke nudimo psihosocialno pomoč ženskam, ki so v stiski zaradi nosečnosti. Svetovanje je brezplačno, zagotovljena anonimnost.
Glede stanovanja pa se pozanimajte pri pristojnem organu v vaši občini, kakšna je možnost za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem ali pa subvencioniranja najemnine za primerno stanovanje.

Preučite vse možnosti, preden se dokončno odločite. Srečno!

Hvala vam za vaš odgovor. Upala sem na vzpodbudo v primeru splava in ne donositve. Želela sem si, da mi vsaj nekdo reče, da me razume, da otroka še nočem imeti. Hvala vseeno in lp

Ponovno pozdravljeni!

Žal mi je, da moj odgovor ni takšen, kakršnega ste si želeli prebrati. Kljub temu oziroma ravno zato, ker razumem vašo stisko, se čutim dolžno, tako po stokovni kot tudi po osebni plati, napisati vam o možnostih, ki jih imate v vaši situaciji.
Odločitev pa je seveda vaša!

še enkrat se oglašam, ker ne bi rada izpadla nehvaležna. Hvala vam, res, za izčrpne informacije. Ampak res se zdaj počutim še slabše, ker se mi zdi, da me nihče noče razumet. Z veseljem bi šla tudi v svetovalnico Pelikan, pa se bojim preveč izpostavit. Zato sem se tudi oglasila najprej preko foruma, zdaj pa se mi zdi, da v Pelikanu ne bom deležna tople besede, če pridem tja in povem,da hočem splav. A ni res, da je boljše ne imet otroka, kot pa da je potem nezaželen? Na koncu naj še povem, da spoštujem vaše stališče, vseeno pa sem upala, da bom deležna tople besede tudi jaz.
Lep pozdrav

PESEM BODOČI MAMICI

Drobno, nevidno srce je vzplamtelo,
tiho in nežno je vztrepetalo.
Želje in upe na svet je prignalo,
kot dih tiho prošnjo je tebi zadalo.

Najlepše poslanstvo sedaj ti ponuja,
najburnejša čustva in upe ti vzbuja,
največje vrednote v tebi odkriva,
ko v tvojem osrčju prav sladko prebiva.

V varnem zavetju svoj sen pričakuje,
v zibelki mehki zdaj pesem si snuje.
Ura življenja začela je bíti.
To kepo ljubezni začenjaš ljubiti.

Ta črviček bo sonce ti, sreča, zaklad.
Vse solze ti osušil ta mali bo škrat.
S predrobno ročico ti bo mršil lase,
in z zvonkim bo smehom ti božal srce.

Nihče te bolj ljubil ne bo kot otrok,
nihče bolj hvaležno objemal ti rok.
Kaj ljubezen je, sreča, boš videla sama,
ko dete že kmalu ti reklo bo: “Mama!”

Zadonite gore, zašumite gozdovi!
Šumljajte srebrni, blesteči valovi!
Oj, sonce, spij roso trav valovečih,
Poljubi cvetove marjetic dehtečih!

Zapoj zdaj narava! Naj ti poje tako,
kakor poje ti duša in čuti telo!
Narava je lepa in lep je njen zvok,
a lepši od nje bo rojenega jok.

Draga Anima!

Ne bom lagala, da vem, kako je biti v taki situaciji, kot ste zdaj vi. Vem pa, da ste v stiski in da vam je težko.
Mislim, da ste že odločeni, kako boste ravnali. Splav se vam zdi edina primerna rešitev za vašo stisko. To je vaša odločitev, nimam namena niti pravice, da bi jo ocenjevala. Vi ste odgovorni za svoje življenje in za življenje bitja, ki je v vas. Če ste od mene želeli opogumljanje za splav, vam tega žal ne morem ponuditi. Lahko pa poslušam vašo stisko, brez obsojanja, kritiziranja, prepričevanja – ne glede na to, kako se boste odločili. K temu stremimo tudi v Svetovalnici Pelikan. Povemo za možnosti, ki obstajajo, poslušamo, sočustvujemo, ne vsiljujemo mnenj, odločitve pa so še vedno prepuščene ženskam v stiski. Dobrodošle ste/so vse ženske, ki se odločajo glede tega, ali bi otroka rodile ali ne, pa tudi tiste, ki že imajo za sabo izkušnjo splava in potrebujejo svetovanje. Anonimnost je zagotovljena.
Tudi jaz spoštujem vas in vašo odločitev, ne glede na to, da se najini stališči razlikujeta. Želim vam vse dobro!

Pozdravljena!
Razumem vas, da še niste pripravljeni prevzeti takšne odgovornosti kot jo prinaša otrok. Tudi zaposlitev za določen čas, in nizki osebni dohodki niso nikakršna spodbuda za ustvarjanje družine. Vendar pa boste težko dobili potrditev, da delate prav, saj niti sami niste prepričani o tem, sicer nebi iskali odgovora in tolažbe na netu.

Odloćitev, ki ste jo sprejeli je samo vaša in vašega partnerja. Naš zakon dovoljuje, da se odločita tako kot sta se.
Moje mnenje o splavu je žal drugačno, zato vas pri tem nemorem podpreti, razumem pa, da je to za vas zelo težka odločitev.

Moja sestrična je pri 20-tih letih naredila splav, ker še ni bila pripravljena postati mamica. Danes je stara 40 let, pa sta z možem še vedno sama, kljub vsem naporom, zdravljenju in umetni oploditvi. Res je, da so to le nekateri primeri. Vam želim več sreče.

…..naredila splav, čeprav sem imela službo in stanovanje, vendar sem se vseeno odločila za to. Pa ti povem ,da mi ni žal, ker sem to naredila, če bi se mi to sedaj zgodilo, bi naredila isto!

Vem ,da bojo zdej tuki ženske znorele, ampak tkole je, vsaka se odloči kot ve in zna in jaz sem se odločila tako.

Če že zdaj dvomiš, kako in kaj, bi ti res predlagala da to storiš čimprej, mogoče te bo malo vest pekla, čeprav mene ni, ampak če se človek za nekaj odloči, potem naj stoji za tem, ne?
In gre mi na živce to, ker hočejo nekatere ženske z raznimi pesmicami in podobno vzbujati slabo vest pri tistih, ki so se tako odločile- za splav.

lp
m.

Draga anima

Odločiti se boš morala sama. Meni je moja mama kot veliko popotnico za življenje rekla: VSE KLJUČNE ODLOČITVE SPREJME ČLOVEK SAM.

Ne verjemi pa, kako ti bodo vsi pomagali. Še manj kako ti bo pomagala t.i. socialna država, če boš brez sredstev za preživljanje. Ko boš vse seštela boš ugotrovila, da s tem denarjem ne moreš ne živeti ne umreti.

Odloči se sama, oziroma s partnerjem. Najslabše bo, če boš kasneje svojo odločitev obžalovala. Bodi odgovorna do sebe in do partnerja.

Svetujem ti, da ne iščeš rešitve izven sebe. pomeni se sama s seboj in sprejmi odločitev. Drugi ne morejo živeti tvojeg življenja, niti v dobrih niti slabih trenutkih.

Želim ti vse najboljše in te lepo pozdravljam,

mama Ana

Pozdrav!

Skupaj s partnerjem sprejmita odločitev, saj je otrok od obeh. Se mi zdi, da je moškim najlažje reči: “Stal ti bom ob strani, ne glede na to, kaj boš naredila!” Seveda ti bo, vendar naj tudi on pove svoje mnenje, ker je najlažje odločitve obešati drugim.

Če sta oba za splav, mislim, da je potem situacija lažja. Če ne, nastopijo težave. Jaz te čisto razumem, ker sama v približno istih letih, tudi že nekaj let živim s partnerjem, in si otrok ne želim. Sicer ne bi mogla reči, da bi bil otrok nezaželen, če bi zanosila, ker bi ga imela ful rada, ampak ne bi pa načrtno zanosila.

Če se ti je že zgodilo, in če sta oba za splav, se bosta verjetno za splav tudi odločila. Je pa res, da moraš s tem prevzeti tudi odgovornost. Lahko, da bo vse ok čez nekaj let, lahko pa tudi ne. Če veš, da ni panike, če recimo ne bi mogla kasneje imeti otrok (morda bi bilo to posledica splava), potem je splav rešitev. Če pa te že sedaj stiska ob misli, da bi bila lahko brez svojih otrok, potem pa mogoče ni.

Draga mama Ana!
Najlepša hvala za vaš odgovor. TO sem pričakovala od nekoga, na katerega se obračam v stiski. Brez sejanja rožic, s poudarkom, da imam dolžnost in pravico do samostojnega in odgovornega odločanja. Dojemam vas kot razumno žensko, ki je pripravljena drugim ponuditi svoj nasvet, brez potrebe, da jim hkrati ponudi še svoje mnenje. Še enkrat hvala.
Lepo vas pozdravljam nazaj.

Anima,jaz sem bila stara 26 let,ko sem zanosila in sem razmišljala o splavu in sem se toliko časa odločala in tehtala,da je bilo itak že prepozno.In to je bilo verjetno zato,ker sem si globoko v sebi,kljub statusu študentke želela to pikico. Sedaj jo ne dam za nič na svetu.
p.s. si se že odločila?

Tayana- ne vem če je anima TO želela od tebe. Ene ste pa res mal čez les..

Sem starejša gospa, moji otroci so že zdavnaj zapustili gnezdo.
Pa te vseeno razumem. Ne poslušaj drugih ljudi , sama se odloči.
Tako kot se boš odločila, tako bo za tebe najbolj prav.
Vsak človek je nekaj posebnega, zato ne moremo in ne smemo “talat” nasvetov, kar vsepovprek. Predvsem pa ne obsojat (če se odločiš za splav) in hvalit (če se odločiš za nosečnost). To je povsem tvoja in partnerjeva odločitev.
Že na začetku spočetja pa moraš imeti bodočega otroka rad , ga ljubit in se ne spraševat ali bi ga imela ali ne.
Želim ti veliko sreče.

Pozdravljena!

Žal pri meni ne boš dobila nobene podpore za to, da narediš splav. Veš, ne mislim te zdaj odvračati od tega, kar nameravaš narediti, ampak samo par stvari pa ti bom napisal; v tebi raste otrok….življenje, plod vajine ljubezni, imaš resnega fanta. Ne vem, ali je razlog lahko služba za določen čas…..pa še stvari bi lahko napisal. Kot zadnje, v premislek, pa samo še to: veliko, celo zelo veliko parov ima težave pri zanositvi, tudi zato ker se pač ljudje odločajo kasneje za otroke, predvsem zaradi študija, pa neustreznih stanovanjskih razmer…itd….in tudi ti nisi več tako zelo mlada….

To je moje mnenje!

Srečno!

Če ti ni odveč, morda odgovor najdeš tu:

V petem mesecu sem izgubila svojega otroka. Spontani splav. Nikoli zaceljena rana… Borila sem se zanj, se upirala, da bi ga iztrgala smrti, in ne morem ti opisati, kako je bolelo, ko se je za vedno poslovil od mene. Še preden sem ga lahko popestovala, ga stisnila k sebi.

To, kar ti nosiš pod srcem, ni tvoja izbira – TO JE TVOJ OTROK!!!

Pri meni imaš vso podporo. Odloči se tako, kot sama meniš, da je prav.

Sama sem se po 2. porodih (čez 10 let) spet zanosila. Ker nisem imela
ne materialnih in tudi drugih pogojev za tretjega otroka sem se odločila za splav. Ni mi žal.

mislim halo – “s tem denarjem ne moreš ne živeti ne umreti”.

Imata stanovanje (tudi če je majhno) in dve plači. Pa tarnaš, da ne boš mogla preživeti enega otroka. Če imaš službo pomeni, da ti bo pripadala tudi porodniška, potem pa boš že kako naprej. Kje pa imaš zagotovilo, da te bodo vzeli za nedoločen čas tudi če ne rodiš. Pol boš pa pri 30 iskala zaposlitev za nedoločen čas in doben delodajalec te ne bo vezl ker bo vsakemu jasno, da boš itak kmalu šla na porodniško. Če pa imata tolk majhne plače ti bo pripadal tudi otroški dodatek, večje možnosti bosta imela do socilanega stanovanja kot pa brez otroka. Da o soncu, ki ga otrok prinese v dom ne govorim…

Oprosti, ampak mislim, da si malček razvajena. Ženske s tremi otroki hodijo v službo, pa še študirajo ob delu in počnejo še kaj drugega… Si pomislila, da ti mogoče ne bo ratal zanosit, ko boš to hotela? Sama sem takšno travmo doživljala in jo nikomur ne privoščim- zato pamet v roke.

Vedno lahko najdemo kakšen izgovor, da ni primeren čas za otroke – na začetku kariere majhno plačo in zaposlitev za določen čas – kasneje ko zasedemo odgovornejše delovno mesto pa se nam zdi, da brez nas ne bi zmogli…pa seveda ni tako…