Ko sem izvedela,da sm noseča,sva z bivšim že vedela,da bova šla narazen.Ni me silil v splav,vendar je takoj rekel,da ni pripravljen ostati v stikih ne z mano ,ne z otrokom.Sprašujem vas za mnenje,vendar ne s pravnega vidika temveč iz etično moralnega.Ali mislite,da je prav,da plačuje preživnino kljub temu,da je takoj povedal,da noče imeti nič z nama,ali mislite,da mu je upravičeno ne bi bilo treba plačevati,ker mi je takoj povedal,da ne mislim ostat z mano?
Hvala za vaça mnenja in lp

Spoštovani!

Moje osebno mnenje je, da bi bilo pravilno, da bi vaš bivši partner plačeval preživnino za vajinega skupnega otroka. Kljub vsemu je to tudi njegov otrok in bi bilo zrelo, da prevzame del odgovornosti zanj.

Lep pozdrav!

Ta je pa lepa.
Lepo recem, da z otrokom nocem imeti nic, pa je, al kaj?
A ko sta spala skupaj ni mel pa nic proti?
Lepo bi bilo, ko bi se mamice enkrat zavedle, da je prezvinina za OTROKA
in nikogar drugega.
Zapomni si, da bos imela z otrokom cisto dovolj skrbi in se ti res ni
treba ukvarjati se z njegovimi “moralno-eticnimi” naceli…
To da je naredil otroka je njegov problem in naj ga resuje…na sodiscu
ce ni drugace.

najprej “svaka čast”, da nisi takrat splavila.
pol pa bi te kam nekam sunila, ker tako neumno sprašuješ. Seveda je dolžen dajati preživnino tako moralno, kot pravno. Otrok je vajin in skupaj sta ga spočela, sedaj ga pa še skupaj preživljajta. Sori, če sem bila prehuda.

Ko sem se odločila,da bom imela otroka,sem se odločila tudi,da ga bom “spravila gor” ne glede na dejstva,ki bodo v življenju nastopila.
Nihče od nas ne ve,kaj nam bo življenje prineslo,bo zveza s partnerjem zdržala ali ne-gotovo je samo to,da ko se odločimo za otroka,to pomeni doživljensko odgovornost.Predvsem sam do sebe,do otroka in do partnerja.
Zato se nikoli nisem obremenjevala,koliko naj mi partner plača za mojo vzgojo in skrb za otroka,mojega otroka sem dolžna preživljati,saj sem se zavestno odločila zanj(ali pa sva se skupaj s partnerjem odločila,saj je vseeno).
Zato se ne morem strinjati z odgovori mojih predhodnic.
Jaz ne morem biti in mati in oče,zato tudi ne morem narekovati očetu,kakšen naj bo do svojega otroka,kolikokrat naj ga vidi,koliko naj plačuje,kaj naj čuti do svojega otroka,itd.Jaz vem,kaj jaz lahko in moram dati otroku,oče pa naj se sam odloči koliko mu otrok pomeni in kaj je pripravljen storiti v dobro otroka.
Najbrž se je zato dobro izšlo,v dobro otroka,seveda,ko sva z možem končala najino zvezo.
LP