Najdi forum

Kako je bilo včasih:
Bila sem ena izmed najboljših dijakinj, študentk s štipendijo za nadarjene, precej znana na različnih področjih z različnimi nagradami… Močna oseba, ki je točno vedela kaj hoče se borila zase in druge,ki sami teka niso zmogli. Mogoče malo ekscentrična, s popolno postavo izgledom, vedno dobrosrčna, komunikativna. Skratka vse je bilo skoraj popolno.

kako je danes 5 let kasneje:
Danes sem nesrečno poročena debeluška z mastnimi lasmi in neurejenimi nohti z možem, ki je pred poroko pridelal več deset miljonske dolgove, za katere sem zvedela sedaj. z dvema čisto majčkenima otrokoma niti dve leti starima. Skoz pijanim možem, ki skriva steklenice pa misli da ne vem kam v garaži in kurilnici. Ki nameni ugaša cigarete me davi meče vame televizije, hrano, me poliva. Sem gnoj prasica, brez ene prijeteljice. Skoz v hiši, z nedokončanim faksom oba nezaposlena, jaz brez hobijev in volje do česar koli. Senca, ki se vlači po stanovanju, ki ni njeno, miri otroke ker on gleda tv ali spi. Ženska ki misli, da je vsega kriva, da ga lahko spremeni, ki si vsag dan reče tako sedaj pa dovolj…. In nič ne ukrepa. vse v meni je samo megla in nikjer nobene moči.
zdi se mi, da je moje življenje končano, nihče mi ne more več pomagati, ker ne morem sodelovati. vse so izpili iz mene.

Draga Samoa!

Vaša zgodba je zelo žalostna. Žal še ena zgodba o nasilju. Veste, kaj se dogaja, vendar vam zmanjkuje moči za ukrepanje.
Vaš mož je alkoholik in nasilnež. Nikoli ga ne boste mogli spremeniti, to lahko stori le on sam. Vztrajanje v takem odnosu pa bo pustilo samo še globlje posledice v vas in v vaših otrokih.
Ne obtožujte se več, ker niste krivi! Za nasilje je vedno kriv tisti, ki ga povzroča, torej nasilnež, NE pa žrtev. Razumem, da se vam zdi vaše življenje v tem trenutku končano in da mislite, da vam nihče ne more pomagati, vendar ni tako! Obstajajo ljudje in inštitucije, ki jim ni vseeno in ki poskušajo pomagati ljudem s prav takšnimi stiskami, kot je vaša.

Zbrali ste moč in pogum, da ste razkrili svojo stisko bralkam in bralcem tega foruma. Kot pišete, ste bili nekoč močna oseba, ki se je znala boriti zase. Poiščite to moč in voljo borke – gotovo je še vedno v vas! Poiščite strokovno pomoč v kateri izmed vladnih in/ali nevladnih organizacij. Strokovnjakinje ali strokovnjaki vam bodo znali osvetliti vaš problem in okrepiti vašo moč za nadaljnje ukrepanje.
Seveda bi bilo idealno, da bi tudi vaš mož poiskal kakšno obliko pomoči zase, predvsem mislim na zdravljenje alkoholizma in na pomoč v zvezi z nasilniškim vedenjem, vendar mora najprej sploh uvideti svoj zgrešeni način življenja in odnosa do vas in družine ter se potem sam odločiti za iskanje pomoči.
Vam pa lahko pomoč nudijo:
– Center za socialno delo. Seznanite jih z razmerami, v katerih živite.
– Ženska svetovalnica, ki nudi ženskam, ki doživljajo nasilje, osebno in telefonsko svetovanje:
– Društvo za nenasilno komunikacijo prav tako nudi svetovanje:
– SOS telefon – nudi telefonsko svetovanje na številki 080 11 55, in sicer vsak delavnik od 12. – 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18. – 22. ure
– Klic v duševni stiski: 01/520 99 00 – vsako noč od 19. – 7. ure
– Če se odločite za odhod od nasilneža, je lahko oblika pomoči za vas in za vaša dva otroka varna hiša, kasneje morda tudi materinski dom:
– Policija

Želim vam moč in pogum, da boste zmogli prekiniti začarani krog nasilja, v katerem živite! Obveščajte nas. Srečno!

Suzana Gliha Škufca, univ.dipl.soc.del. Materinski dom Škofljica-Zavod Pelikan Karitas, tel.: 01/366-77-21 http://pelikan.karitas.si/materinski/index.php

Draga gospa Samoa!

Strinjam se z gospo Suzano. Tega, kar si, ti nihce ne more vzeti. Se vedno ste oseba, ki ste nekoc bila, le da ta del osebnosti trenutno spi. Vse, kar potrebujete, je to, da ga spet zbudite. Vsa moc in vsi odgovori so ze v vas, kar dokazuje tudi vase pismo, ki je ze prvi korak.

Mislim, da vas pri vsej stvari se najbolj ovira predstava, ki jo imate o svojem mozu. Kljub temu, da pocne, kar pocne, ga ne vidite taksnega, kot v resnici je, temvec kot povsem fiktivno idejo, kaksen bi lahko bil, ce bi se spremenil. Zivljenje pa je vedno tisto, kar se nam dogaja, ko cakamo na nekaj drugega. Verjemite zivljenju, ki vam skusa nekaj povedati. Verjemite svojim ocem in svojemu srcu, saj so vedno na vasi strani in vam ne lazejo. Naj vam povem, kako ON vidi VAS: kot nekoga, ki je pripravljen prenasati njegovo nasilje, pijancevanje in frustracije. Ali res mislite, da vas zato spostuje in da se bo za vas spremenil?

Strinjam se z gospo Suzano, da vi niste krivi in da zrtev ni kriva. Vendar je res tudi nekaj drugega. V nasilnih druzinah se vedno ustvari “popolni par” – nekdo, ki tepe, in nekdo, ki je te udarce PRIPRAVLJEN PRENASATI. Tepel vas bo toliko casa, dokler mu boste to dopustili in se ne bo spremenil; zakaj pa bi se? Z dopuscanjem nasilja se bo samo ucil, da je to, kar pocne, povsem pravilno.

Drugih ne morete spremeniti. Lahko spremenite le sebe in svojo reakcijo na druge. Ko se boste odlocili, da spremenite sebe in svojo reakcijo na to, kaj pocne vas moz, vas nihce ne bo mogel ustaviti.

Kot ste povedali, ste zelo nadarjeni in imate velik potencial. Dokaj samosvoja poteza zivljenja pa je, da nam izzive, ki jih moramo premagati s talenti, s katerimi nas oborozi, postavi prav na taksnem podrocju, kjer tega niti v sanjah ne bi pricakovali. Tukaj se tudi pokaze nasa resnicna moc in tako resnicno zrastemo.

Mislim, da si je v vasem primeru zivljenje reklo: gospa Samoa je bistra in nadarjena. Ena najtezjih nalog v njenem zivljenju bo, da v sebi najde notranjo moc, da vstane v vsej svoji velicini in svojo bistrost in nadarjenost uporabi za to, da sebi in svojima otrokoma omogoci zivljenje, ki si ga zasluzijo. Da zbere moc in vse tri spravi proc od nasilja in jim pokaze boljse zivljenje. Samo ona je tako mocna, da to lahko naredi, otroka sta popolnoma nemocna. Ob nasilnezu vas zadrzuje samo en clovek – vi sami.

Ce vi ne boste ustavili kroga nasilja, bo sel samo naprej in naprej in naprej. Vas sin se bo ucil, da je prav, da se pije in pretepa mamo in na njej ugasa cike. Vasa hci se bo ucila, da je prav, da te partner do nezavesti prebuta, ti pa ne odides. Da je prav, da otroka gledata in poslusata, kako pijan oce pretepa mamo. Vse to se bo ponavljalo v njunih druzinah in druzinah njunih otrok, dokler ne bo nekdo tako mocan, da bo to prekinil. PREKINITE TO VI in jima prihranite ves ta pekel. Borite se za svoja otroka in za prihodnost, ki si jo zasluzita.

Zelim vam, da ponovno vstanete v vsej svoji velicini, uporabite vso svojo nadarjenost in sledite vsem svojim slutnjam in nagonom. Saj veste, kaj naredi medvedka, ce nekdo ogroza njene mladice? Nihce je ne more ustaviti. Se enkrat – zelim vam, da vstanete v vsej svoji velicini. Da svojo moc uporabite za to, da se znebite tega cloveka, ce ne bo pripravljen na takojsnje sodelovanje (videti je zelo slabo – taksni so ponavadi z zrtvami samo, dokler se te pustijo, potem si najdejo drugo). Da svojo nadarjenost uporabite za iskanje in uporabo moznosti, ki jih je nekaj ze nastela gospa Suzana.

Samo vi lahko zascitite svoja otroka in jima omogocite razvoj talentov, kakrsne imate tudi vi in ste jih skozi solanje in studij razvijali tudi sami. In samo vi lahko zascitite tudi sebe in si omogocite, da polno izkoristite to, kar ste. Strinjam se z vami, da ste zelo veliko.

Moje mnenje je, da ste se že prebudili iz popolne otopelosti, ker ste bili pripravljeni deliti vašo zgodbo z nami, bralci tega foruma. Na vas je, da prekinete ta krog nasilja, ker ga nihče drug ne bo, in zagotovite sebi in otrokoma boljše življenje. Srečno!

Naprej pa tako: odseli v inkognito materinski dom(1.odgovor na dlani od ge.Suzane),
1 leto boš imela čas, da si poiščeš delo, vpišeš otroka v vrtec in se NUJNO vpišeš naprej na fax, da ga dokončaš,
poiščeš poceni stanovanje, kjer boste vi trije živeli po 1 letu,
zaprosiš za otroški dodatek,
vložiš tožbo za ločitev in se po hitrem postopku ločiš od tega trobcapluta.

Kaj pa, če bi bila brez obeh nog in rok od jutri naprej, na milost in nemilost prepuščena…? Kar stori nekaj, saj si zdrava, mlada, na srečo sta malčka majhna in mogoče ne bosta imela travm.Zaslužita si izobraženo, zaposleno, srečno, nasmejano in s seboj zadovoljno mamico. Jaz verjamem, da boš zmogla.Kriva še nisi nič, zdaj si pa še dala drago šolo skozi, tako da boš še bogatejša za ta spoznanja in boš bolj preverila, s kom imaš opravka v prihodnje.Kriva boš, če otrokoma ne urediš srečne mladosti. Nanj se ne oziraj, ker ni nič z njim.Ti pa si prisebna in pojdi v akcijo.

Njegovi dolgovi so njegova stvar.Samo čimdlje stran uradno in fizično!

dobro da sem prebrala komentarje ki so jih poslali pred mano, ker bi napisala isto kot MUM!
popolnoma se strinjam z njo in drzim pesti zate samoa da to storis ze jutri!!!

Oglašam se še enkrat, in upam, da se boš tudi ti, Samoa (po možnosti iz kakšnega materinskega doma, najemniškega stanovanja ipd.). Želim ti, da se čim prej rešiš iz nevzdržnih razmer, ti in tvoji otroci.

Zdaj pa še eno vprašanje: Zanima me, ali CSD in druge ustanove nudijo tudi tako obliko pomoči, da fizično pomagajo izseliti se iz nevzdržnih razmer, proč od nasilnega partnerja, če zaprosiš za pomoč, saj opažam, da veliko ljudi (predvsem žensk), nekako le prizna, da živijo v nevzdržnih razmerah, o tem tudi obvestijo npr. CSD, iz “pekla” pa nekako ne morejo oditi. Mnenja sem, da je izselitev velik organizacijski (da ne govorimo čustven) pretres oz. podvig, še posebno, če imaš majhne otroke.

Mislim, da smo vse prevečkrat polni lepih in spodbudnih besed, koliko pa smo v resnici konkretno pripravljeni pomagati z dejanji, pa je čisto drugo vprašanje.

Dogovori se v varni hiši in pojdi od doma, če nimaš druge možnosti. Odšla sem z dvema otrokoma, kovčkom in potovalko in življenje se mi je obrnilo na toliko lepše kot prej, pa čeprav sploh nisem doživljala takšnih grozodejstev kot ti. In v trenutku, ko sem odšla in pokazala da zmorem, se mi je izboljšala samopodoba, postavila sem se na noge, nisem bila več le lena, zanemarjena, nesposobna, tečna. znervirana…., kar me je bivši mož prepričeval, da sem.
Tudi ti s tem postom dokazuješ, da si dovolj na tleh, dovolj poteptana, da se lahko dvigneš samo še navzgor.
Danes ugaša cigarete na tebi, ne dovoli, da bi prišel dan, ko bi se to naučila otroka ali pa ko bi cigarete ugašal na njiju. Kar si bila, to še vedno si. Le da so zakladi skriti pod obupom vsakdana in samo čakajo, da se lahko spet zaiskrijo v novem življenju. Zmogla boš!

Ni tako temnega oblaka, da ne bi imel vsaj svetlega robu.

Pozdravljeni!

Odhod oziroma izselitev je nedvomno velik čustveni in organizacijski “podvig”, še posebej, kadar gre za odhod matere z otrokom iz nevzdržnih razmer, v katerih je prisotno nasilje.
Ženska je pri tem “podvigu” odvisna predvsem od svoje lastne iznajdljivosti in pomoči prijateljev, sorodnikov.
Ne poznam organizacije, ki bi pomagala v takih situacijah, razen varnostna služba in v določenih primerih policija.
Prisotnost CSD ob izselitvi pa je odvisna od konkretnega primera in konkretne situacije. CSD je na primer prisoten v primerih, kadar gre za izselitev po sodni odločbi, če je treba zaščititi mladoletne otroke.

Suzana Gliha Škufca, univ.dipl.soc.del. Materinski dom Škofljica-Zavod Pelikan Karitas, tel.: 01/366-77-21 http://pelikan.karitas.si/materinski/index.php

Samoa, daj, oglasi se kaj.

New Report

Close