S partnerjem sva stara okrog 30 let, živiva skupaj. Fant ima probleme z zasvojenostjo, čeprav on tega nikakor ne priznava. Danes zjutraj je počilo, ker je pravi umetnik v tem, kako krivdo zvaliti na mene. Včeraj zvečer sem se vračala iz službe in sem ga spotoma pobrala pred domom nekih njegovih kolegov. Glede na to, kako je zaudarjal, je moral kar nekaj spiti, povrh vsega pa so se ga še zakadili s travo. Že včeraj me je nagovarjal, da se naj tudi sama pridružim, zbrani druščini, a mi ni bilo do tega, sama namreč ne kadim, pa tudi alkohol mi gre grozno na živce in spijem le tu in tam kakšen dcl, če je priložnost takšna. Danes zjutraj mi je jezno očital, da naj si ne mislim, da bo v bodoče tako, da bo šel domov, ko si bom jaz namislila. Da ni otrok in da ne potrebuje še ene mame, ki mu bo ukazovala. Ko sem mu povedala, da tudi jaz ne mislim biti z moškim, ki ves čas, kadar sem odsotna zaradi službe, preždi v gostilni, se je oblekel in odšel. Kam? Na redno kavico v bližnji kafič, brez katere nikakor ne more in ki se ji v zadnjem času vse prepogosto pridruži tudi kakšno pivo, dva ali trije. Se da tukaj sploh kaj narediti?

Draga Anabella!

Sprašujete, če se da tukaj sploh kaj narediti? Zase ste veliko naredili že s tem, da ste partnerjevo težavo prepoznali in jo poimenovali kot zasvojenost ter da ste se začeli zavedati tega, da ne boste več mogli tolerirati njegovega načina življenja. Partner svoje težave ne priznava, jo zanika. Ko ste mu povedali, da ne mislite biti z moškim, ki ves čas preždi v gostilni, pa je odšel, pobegnil.
Če želita ohraniti vajin odnos, bosta morala sodelovati. Nujno je, da partner poišče pomoč za svojo težavo. Poskušajte se pogovoriti z njim. Povejte mu, kako se počutite ob tem, ko ga vidite v takšnem stanju. Postavite ga pred izbiro: vi oziroma vajin odnos ALI alkohol in trava.
Postavite mu mejo! Njega ne morete spremeniti, za to se lahko odloči le sam. Spremenite pa lahko sebe in svoj način razmišljanja. S svojim toleriranjem njegovega pijančevanja lahko le vzdržujete njegovo zasvojenost. Preberite kakšno knjigo na temo alkoholizma in drugih zasvojenosti. Dr. Sanja Rozman, dr. Jože Ramovš, dr. Janez Rugelj in še veliko drugih domačih ali tujih strokovnjakov piše o teh temah.
Zasvojenost je kompleksen pojem in zajame več človekovih ravni, torej ne le telesne, pač pa tudi duševno, duhovno, raven odnosov z drugimi, zato ni dovolj, da partner samo prekine s pitjem ali uživanjem drog. Mora biti pripravljen tudi intenzivno delati na sebi in svojih odnosih z drugimi, za kar pa je potrebna njegova volja in opora svojcev, prijateljev. Informacije, kje vse lahko poiščeta pomoč, so dostopne tudi na spletu. Naštevam le nekaj društev, skupin, združenj:

– AA
– Inštitut Antona Trstenjaka
– Društvo Žarek upanja
– Peobrazba

Za svojce alkoholikov obstaja tudi skupina Al-anon. Tam bi lahko pomoč poiskali vi, Anabella, tudi če se partner ne bo odločil za zdravljenje.

Bodite močni in odločni! Srečno!

Moj tudi pije je prijazen in osladen, ko je pijan me ima najraje nikoli nasilen ampak meni vseeno preseda.Ko vidim pijanega človeka,ni važno nasilen ali ne se v meni prebudi sovraštvo in bi lahko vse pijance spravla na oni svet prijazne n neprijazne.Dober ,da nimam kakšne moči v tej državi,ker pijanci: vsi bi nehal piti, se opravičujem mogla sem vržit to iz sebe.