Sem mama 3 otrok;13-letne hčerke, 3 in pol letnega in 21 mesečnega sina. Zaradi moževega psihičnega nasilja (dnevno sem bila golazen, prasica, stvor brez možganskih celic ipd., če niso bile kljuke na oknih ravno, jih je snel, ker je menil, da ga zafrkavam, enako je bilo z WC pokrovom, vrati, žaluzijami,.,pri gosp. opravilih ni sodeloval, domov je prihajal pozno, pogosto vinjen, tudi pred otroci je pljuval vame, me žalil, odrival, denar je imel zase – plačeval je sicer položnice; stanje se je začelo drastično slabšati z rojstvom 3. otroka, še bolj pa s selitvijo v lasten dom (prej smo 11 let stanovali v stanovanju mojih staršev), čeprav imava oba službo, on viišjo, jaz visoko izobrazbo,. je bil mnenja, da smo ženske manj vredne, enako je ravnal tudi v odnosu hčerke – do drugih se je vedno obnašal super (služba, sosedje), tako da so zagotovo mnenja, da je dober mož in ata, za domačimi stenami, pa je imel oz. ima drug obraz), sem se po različnih poskusih za boljše življenje družine obračala na različne institucije, tudi na CSD, vendar pozitivnih sprememb ni bilo, zato sem odločila za ločitev. 3 in pol letni sin je kar navezan nanj, saj je bil on za očeta vedno št. 1, tudi zvečer je ponavadi šel z njim spat oče, ki je meni dopuščal male možnosti za dostop k sinu, pa tudi za dojenčka sem skrbela popolnoma sama. Ločitev je mož zelo težko dojel, rekel je naj le-to umaknem, ko pa je slišal, da tega ne bom storila, mi je zagrozil, da bo naredil vse, da mi vzame otroke in me spravi v psihiatrično bolnišnico. V času, ko so se začeli svetovalni razgovori na CSD je začel širiti o meni različne laži, da bi me prikazal kot slabo, neodgovorno in nesposobno mamo in ženo. Ko sva bila na CSD vabljena na 1. svetovalni razgovor in sem razlagala nevzdržno situacijo, je svetovalna delavka pred možem dejala, da lahko stanovanje zapustim edino sama, nimam pa pravice oditi z otroci. Tako je mož namesto graj, dobival pohvale in priznanja za svoja “veličastna” dela. Šele po dobrih 3 mesecih je CSD (kljub nenehnim opozorilom svetovalni delavki, da je situacija nevzdržna), končno le posredoval sodišču mnenje, vendar brez opredelitve in predlagal izvedenca, saj naju obravnavajo kot enakovredna – po mojem mnenju pa so tudi seznanjeni z dejstvom, da je moj mož “potomec Društva za ločene očete”, in da se bo, kot se je že, nenehno pritoževal.
Ker je situacija pod isto streho, predvsem zame, nevzdržna, odraža pa se tudi na otrocih, ki so od časa obravnave na CSD pogosteje bolani, da ne govorim o hčerki, ki jo je vedno obravnaval enako kot mene, sedaj pa ji ves čas govori, kako sem jo čustveno zlorabljala in z njo manipulirala, nikoli pa se z njo ni ukvarjal, ko se je rodil starejši sin in je bila hčerka stara 10 let je bil mnenja, da vse zmore sama, zanj je bil pomemben samo sin, itd. , starejši sin se ponoči pogosto polula, ne ve, ali bi bil z atijem ali mamico, tudi 21-mesečni sinko, za katerega sem vedno sama skrbela, se ponoči pogosto zbuja in kliče na pol v spanju mene, atija, bratca, sestrico. Sedaj hoče sinova navezati nase, nasprotuje, če peljem sina v trgovino, da ga zjutraj peljem v jasli, čeprav sem ga od začetka, sedaj pravi, da ga naj ne mučim, da ga bo peljal on kasneje, za starejšega sina mi pogosto pošilja sporočila, da mu je obljubil, da bo v vrtec prišel po njega on, da ga bo on peljal v knjižnico,. Pogosto mu kupuje igrače, hčerki pa je za rojstni dan dejal, da si ne zasluži darila, za hrano ne da nobenih sredstev, tudi za darila in oblačila ne, položnice za vrtec so neporavnane, saj jih poleg visokega kredita in vseh stroškov ne morem redno plačevati, in tako se vse samo nabira. Mož je zelo spremenil obnašanje – zjutraj zgodaj vstaja, iz službe se hitreje vrača, alkohola več ne pije, s sinovoma se zunaj ukvarja in tako prikazuje ko dober oče.Ker sem se prejšnji vikend umaknila v stanovanje, kamor želim z otroci iti kasneje, me je prijavil na policiji, mi pošiljal sporočila, da bom odgovarjala zato, ker čustveno zlorabljam otroke in mu jih odtujujem – vendar jaz otrokom ne govorim o očetu slabe stvari, rada bi le prekinila to neznosnost, ki je predvsem ob vikendih še večja. Starejšega sina sem odpeljala v soboto zvečer domov, saj je rekel, da bo ati jezen, če ga ne bo domov, da so v bloku duhovi, da je ati rekel, da tu ni naš domu ipd. – ne želi mu povzročati stisk – razumem ga in upoštevam, saj vem, da je v stiski, da je zmanipuliran in zlorabljen prav on, vendar ne vem kdaj in kako bo temu konec. Zanima me, če ima kdo podobne izkušnje in kako hitro in kako se je situacija odvijala. Ali kdo ve, če je možna začasna odredba in če bi se sodišče odločilo, da se lahko umaknem s starejšo hčerko (na CSD je povedala, da bi bila raje z mano) in 21-mesečnim sinkom, ali so enake možnosti, da je kasneje pri dokončni odločitvi ostane z mano tudi starejši sin? Kakšne so možnosti, da sinova dodelijo očetu? Kam se lahko še obrnem po pomoč?
Lepo prosim za hiter odgovor, saj je situacija nevzdržna!

Draga Sandra!

Hvala za zaupanje in za to, da ste podelili svojo zgodbo z nami. Žal mi je, da ste vi in vaši otroci, morali skozi to trpljenje, psihično (tudi fizično in ekonomsko) nasilje s strani vašega moža oziroma očeta.
Razumem vašo stisko ob nevzdržni situaciji.

Verjamem, da se trenutna situacija odraža tudi na zdravju otrok. Gotovo je tudi zanje velika stiska, da dva najpomembnejša človeka v njihovem življenju ne bosta več živela skupaj in da se odločajo o tem, s kom bi živeli. Sodišče upošteva mnenje otroka, če ga otrok izrazi sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je otrok sposoben razumeti pomen in posledice svojega mnenja (po veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).
Svetujem vam, da se z otroki veliko pogovarjate, tudi o tej težavni situaciji. Zelo zrelo z vaše strani je to, da otrokom ne govorite slabih stvari o očetu. Vedno bo njihov oče in prav je, da so navezani tudi nanj. Če jih trenutna družinska situacija zelo obremenjuje (lulanje, nespečnost, pogosto zbolevanje) morda ne bi bilo odveč, da bi poiskali tudi strokovno pomoč psihologa ali kakega drugega strokovnjaka.

Kljub temu, da, kot pišete, nimate ravno dobrih izkušenj s CSD, vam vseeno priporočam, da se še obračate na njih. Strokovni delavci CSD imajo izkušnje s tega področja, poznajo problematiko in dinamiko odnosov med partnerjema, ki se ločujeta, in tudi problematiko otrok, katerih starši se ločujejo. Poleg tega so pristojni in imajo pooblastila za ugotavljanje in izdajanje mnenj glede otrokove koristi. In korist vaših otrok je najpomembnejša. Obveščajte CSD o vsem, kar se dogaja.

Sodišče lahko odloči, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od staršev ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od staršev. Sodišče naj ne bi dajalo prednosti ne enemu ne drugemu staršu pri dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo, ampak odloči v skladu z otrokovo koristjo. Mnenje o otrokovi koristi poda CSD. Za pravna vprašanja se obrnite na PIC (pravno-informacijski center) na Povšetovo v Ljubljani. Prvi pravni nasvet je brezplačen, nudijo ga tudi v elektronski obliki:

Vabim bralke foruma, da se oglasijo s svojimi izkušnjami v podobnih situacijah kot je Sandrina!

Srečno, Sandra!

Lepo pozdravljena,
sama doživljam podobno situacijo, midva s partnerjem sva se razšla, oz. sama nisem prenesla psihičnega, spolnega in fizičnega nasilja, ko sem bila jaz v 5. mesecu nosečnosti. zdaj pa imam sinka, starega 11 mesecev in naju toži prek sodišča, same laži o meni, kako sem jaz neprimerne mama in ne vem kaj še vse, poslal mi je tudi csd na dom, da so prevereli, kaj se dogaja z otrokom, ………..
svetujem ti, da si najameš odvetnico, in da podata predlog, da naj sodišče čimprej preuči primer, ali vsaj izreče nek sklep z začasno odredbo, opišeš tudi svojo situacjio, kako nasilje, to kar sem zaseldila, da je mož pil, je zelo pomembno, saj takemu človeku ne bi zaupali otroka, ampak mami, vse prijave, ki so bile na csd, kaj se dogajalo je dobro imeti zabeležene,
naši csd-ji bom rekla tako, niso ne vem kaj, nobeden ti ne prisluhne, če ti pa že, je pa tako, da ti govorijo, kaj je dobro za otroke in da je doboro gojiti dobre starševske odnose, a nobeden ne vidi žrtve nasilja. mislim, da je dobro poskrebeti zase, ker če ne bo s teboj in če se ti ne boš počutila dobro, potem tudi za otroke ne moreš skrbeti, BODI MOČNA, BORI SE ZASE IN ZA OTROKOVO DOBRO, sama veš, kaj vse si prestajala,………., tudi jaz vem, in pravim, ne dam sebe za nobenega,
noben se ne vpraša, kaj doživljamo me ženske, ki prenešamo nasilje in vsako nasilje je treba zaustaviti
če želiš me lahko vprašaš karkoli, ravno danes sem bila na csd-ju, in sem še zvedela nekaj stvari, zadeve preko našega sodišča, pa grejo malo hitreje, kot je bilo nekoč, ampak par mesecev traja lahko tudi leto