Kam se obrniti po pomoč v primerih nasilja v družini?

Center za socialno delo lahko odrasli žrtvi nasilja, kakor tudi osebi, ki povzroča nasilje v družini, in ki se s tem strinjata, nudi storitev prve socialne pomoči, ki obsega:
– pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave,
– oceno možnih rešitev,
– seznanitev z možnimi oblikami socialno varstvenih storitev in dajatev,
– seznanitev z mrežo in programi izvajalcev, ki nudijo socialno varstvene storitve in dajatve.

Možnih je več oblik pomoči, ki jih nudijo različne organizacije:
– zavetišča/varne hiše so namenjene ženskam (samskim ali z otroki), ki so žrtve nasilja in potrebujejo takojšen umik v varno okolje, bivanje traja od treh mesecev do enega leta,
– krizni center je prostor, kamor se lahko zatečejo žrtve nasilja vse dni v letu, 24 ur na dan,
– materinski domovi so namenjeni nosečnicam, porodnicam z dojenčki, materam z mlajšimi otroki, pri katerih prevladuje socialna in ekonomska ogroženost, bivanje traja do dveh let,
– svetovalna in terapevtska pomoč tako žrtvam, kot tudi povzročiteljem nasilja, ki jo nudijo društva, zavodi in združenja.

V primerih, ko gre za ogroženost otrok, pa ima Center za socialno delo javna pooblastila, da spremlja, skrbi in zavaruje koristi in pravice otroka, če nima ustrezne podpore staršev, oziroma če je žrtev nasilja. Za zagotavljanje pravic in varovanje koristi otroka, ki potrebuje zaščito, je nujno medsebojno sodelovanje vseh institucij, ki prihajajo v stik z otrokom oziroma družino. Običajno se v teh primerih skliče medinstitucionalni tim (strokovni delavci centra za socialno delo, svetovalne delavke šole ali vrtca, predstavnik policije, državni tožilec, zdravnik, psiholog…) zaradi posredovanja, zbiranja in analiziranja informacij, ocene ogroženosti otroka, ocene celotne situacije otroka in družine, načrtovanja in izvajanja pomoči, spremljanja obravnave, kar vse je podlaga za odločanje o ukrepih za zaščito otroka.

V hujših primerih nasilja, ko gre za dejanja, ki so prekrški ali kazniva dejanja, policisti sprožijo ustrezne postopke pri državnem tožilstvu ali pred sodiščem. Policisti imajo tudi možnost, da na podlagi Zakona o policiji kršitelju izrečejo ukrep prepovedi približevanju določenemu kraju ali osebi.

UKREP PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJA DOLOČENEMU KRAJU ALI OSEBI
po Zakonu o policiji (Ur.l. RS 110/2003, 50/2004)

Na podlagi 39.a in 39.b člena Zakona o policiji lahko policija, v kolikor je podan utemeljen sum, da je oseba storila prekršek z elementi nasilja ali je bila zalotena pri takem prekršku in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju, odredi prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi.

Policist kršitelju ustno izreče ukrep PP, v roku 6 ur pa mu vroči še pisno odredbo o ukrepu. Policist določi kršitelju razdaljo od kraja oziroma osebe, kjer se kršitelj ne sme gibati (razpon od najmanj 50 metrov do največ 200 metrov). Kraj prepovedi približevanja je kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. PP zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih.
Kršitelj, ki mu je izrečen ukrep PP, mora območje prepovedi takoj zapustiti. Pred zapustitvijo prebivališča se mu pod nadzorom policije omogoči, da vzame svoje osebne dokumente, svoja finančna in plačilna sredstva, svoje osebne stvari (obutev, oblačila, osebne stvari, pripomočke za osebno higieno).

Policistu mora izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Kršitelja ob neupoštevanju odredbe nemudoma odstrani policist. Policija izreče ukrep PP za 48 ur, v roku 6 ur izda pisno odredbo, ki jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Pisno odredbo prejmete tudi oškodovanec in kršitelj. Preiskovalni sodnik mora odločiti o ukrepu v roku 24 ur, ukrep lahko potrdi, spremeni ali razveljavi. V primeru potrditve ukrepa lahko preiskovalni sodnik ukrep izreče za čas do 10 dni.

Če obstajajo utemeljeni sumi, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku 10 dni, lahko 3 dni pred iztekom ukrepa OŠKODOVANEC predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa do 60 dni. Preiskovalni sodnik o vlogi odloči z odločbo. Zoper to odločbo je v 3 dneh dovoljena pritožba na izven obravnavni senat okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v 3 dneh od prejema pritožbe.

O izrečenem ukrepu PP policija obvesti center za socialno delo oziroma izven poslovnega časa centra za socialno delo obvesti dežurno interventno službo za določeno krajevno območje. Center z oškodovancem naveže stik in ga seznani z možnimi oblikami pomoči, ki jih lahko ponudi center in z možnostmi pomoči pri drugih organizacijah, ki izvajajo materialno in nematerialno pomoč.
Če je oškodovanec mlajši od 18 let in je ob izreku ukrepa prepovedi približevanja sam s kršiteljem oziroma nima ob sebi druge odrasle osebe, ki bi ga lahko zaščitila, strokovni delavec centra za socialno delo poskrbi za varnost in varstvo.

Pristojni center za socialno delo naveže stik s kršiteljem in ga seznani s svojimi storitvami in storitvami drugih organizacij, namenjenim zagotavljanju pomoči za odpravo vzrokov kršiteljevega ravnanja. Policist ali strokovni delavec centra lahko seznanita kršitelja tudi z možnimi naslovi, kjer lahko prenoči.
Policija nadzira spoštovanje prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi s strani kršitelja. Če je kršitelj zaloten na območju prepovedi približevanja, ga policija takoj odstrani s tega območja. Če kršitelj s kršitvijo prepovedi približevanja ne preneha, se ga privede v takojšen postopek pristojnemu sodišču za prekrške in se ga lahko kaznuje za prekršek z globo najmanj 100 000 tolarjev.
————————
Od začetka veljavnosti Pravilnika o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi v septembru 2004 do sredine novembra 2005 je bilo v Sloveniji izrečenih 140 ukrepov PP, 29 ukrepov je bilo ustavljenih po 48 urah, 94 jih je bilo podaljšanih na 10 dni, 16 pa podaljšanih na 60 dni. Na območju 2.obljubljanske regije (Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Cerknica, Vrhnika, Logatec) sta bila izrečena 2 ukrepa PP. Pričakuje se, da bo v letošnjem letu izrečenih precej več ukrepov PP.

Helena Vidic Bizjak, univ.dipl.pravnica
Koordinatorica za obravnavo nasilja v regiji