Ojla!

Veste kaj?? Ko pridete domov z dela ali kjerkoli ste že, objamite svojega najdražjega ali svojo najdražjo. Posvetite mu kakšen lep nasmeh, poljubite se nežno, usedite se skupaj, malo se pogovarjate. Ne preveč hitet, ker delo samo počaka. Raje si zase vzemite kakšno urico ali več in mogoče poglejte, če je postelja mehka in rjuha ter dekica topla.

…..”Ko pridete domov z dela ali kjerkoli ste že, objamite svojega najdražjega ali svojo najdražjo. Posvetite mu kakšen lep nasmeh, poljubite se nežno, usedite se skupaj, malo se pogovarjate…..

Potem pa pokličite ženo in ji povejte, da ste se v službi zadržali, in da pridete danes bolj pozno domov.

Hvala, za prijazen nasvet v dezevnem poldnevu,
Pozdrav,
Pepi

Pa da potem, sumljivo pogleda, če se mi je zmešalo ?
Običajno ravno takrat, hitim pripravljat kosilo. NO, nasvet lahko preizkusim, bomo videli…………………

Lp, Jana

Saj nasvet lahko uporabite kjerkoli in kadarkoli, samo da je to oseba, ki vam je najdražja. Jaz moram nažalost za to očke zapreti….. .

Lepe misli, a jih do petka ne bo mogoče realizirati…Jah, eni imamo to nesrečo, da je med nami kar nekaj deset km razdalje. Preostane telefon, kakšen mailček, postelja se pa sigurno do spet ohladi. In se zbudim sama, grem spat sama, se objemam z dekico, me nihče ne zbudi zato, ker si me želi objeti………Uffffffff, kako se ta “teden” vleče!!!

Ufff, je pa pol zato toliko lepse! Hrepeneje in “imeti domisljija” razkuri zar, mar ne?
Pepi

Sem se nekaj spomnila za lepši dan, da Feniksovo (

–