Oci – zrcalo duse.
Dobro jutro , spet sem tu !
Tole je bilo za Marijo , da ne bo tezko cakala ponedeljka 🙂
Kar misli si Marija, sem ti ze povedala,da raje berem tebe kot pisem , saj tako ali tako ti vse poves , cisto tako , kot meni lezi na dusi !
No , in ker pravijo , da so oci zrcalo duse , me zanima , v kaksnih barvah se zrcalijo vase duse !
Tole je “kr tko mal” , da ne bi tezili samo z globokimi temami !
Pa naj bom jaz prva : vecinoma imam zelene oci , ki pa v dolocenih pogojih spremenijo barvo (posebna svetloba , zalost , barva obleke…..) takrat lahko dobijo zlate pikice oziroma postanejo rjave.
Trenutno so zeleno-rjave ;))))
Najlepsi dan vsem !
P.S Pepi , pogresam te , ce si tu , se javi med prvimi !!!!!
LP A.
Zdravo Andrejka,
moje oči so zeleno rjave in mislim, da ne spreminjajo barve.Bi moral kdo drug povedat. Sem pa zelo ljubosumna na moje bližnje, ki imajo modre oči.Mama, njen mož, sin je blond z modrimi očmi, hči je rdeča z modrimi očmi. Skratka vame zrejo same modre oči in ni čudno, da si jih tudi jaz ne želim. Drugače pa so mi všeč tudi zelene in temno čokoladno rjave.
Če pozna kdo kakšno teorijo o povezavi barve oči in karakterja , pa kar na dan z besedo.
Lep dan, Kaja
P.S. Prav pogrešam pisanje med Hubertom in Marijo.
Stoj Marija …..
Daj , javi se kaj bolj osebno , teh par dni sem prav pogresala tvoje poste . Kar parkrat sem pomislila, Bog ve , kaj Marija zdaj lepega poducuje prezivele ostale !
Doma imam spital (obe hcerke kasljajo , smrkajo , tezijo ….)ampak se je danes moj “zet” javil , da poskrbi za mularaj (seveda z velikim veseljem , jaz ga imam na sumu , da sprica solo , ceprav mi je zjutraj zatrdil pri vseh svetnikih , da nima prvih dveh ur ) Zdravnica ni hotela niti slisati o kaj vec nege kot te tri dni , tako , da sem spet v sluzbi in jasno z vami – to pa je tudi edino veselje tega dneva . Pa pocakajmo !
LP A.
Ojla ‘drejčica, vidiš, kako smo te vsi veseli.
Preden sem oddal ta post, sem se hotel še enkrat prepričat o svoji barvi oči, ker si me malo zmedla o spreminjanju, pa vidim, da imaš malo prav.
Torej,
tako, otožno-zasanjano rjave barve so, odtenek nekako med svetlo in temno rjavimi, vsaj načeloma. Tudi jaz precej verjamem, da so odsev duše, le, da ko sem se danes pogledal, so bolj odsev včerajšnjega dne. Krvavo rdeče. :)))))) , kar pomeni, da se spreminjajo.
Evo :
Ulovijo marsovci bjondo. Prvi cloveski primerek , pa jo oni dajo pod aparate , pa preiskujejo , studirajo , secirajo , primerjajo , na koncu , vse jim je jasno , razen , za koga boga je ta spagica od leve strani lobanje na desno ??!! Po poglobljenih debatah se odlocijo , kar bo , pa bo , bomo mi to spagico prerazali… pa sek , pa padejo useska dol !
Ves zdaj , kaj je s to spagico ?
P.S. Ta vic je sicer zelo lusten , ampak jaz , zal , ne znam pripovedovati vicev , sem se pa prav zate se posebej potrudila 😉
LP A.
Oj, Andrejka, res sem te vesela. In teh tvojih večbarvnih očk, ki jih kar vidim, tudi. O podučevanju boš morala iti na branje teme “Moški & Ženska”, pa si boš morala tam prebrati vse “novo”. Veš, zelo sem vesela, ko vidim pri postu “novo”. Spet nekaj novega, si mislim, in spet bom za izkušnjo ali znanje bogatejša! Glede nege, oh, o tem bi lahko govorili dneve in dneve! Imam dve hčeri, s katerima sem prebedela pol njunega življenja! Ne mojega, njunega!! In na koncu sem bila nege potrebna jaz, ne onidve. Hvala bogu, da je to za menoj, vsaj zaenkrat, dokler ne postanem babica. Ampak tudi o liku babice bi se še dalo debatirati, kajne. Kje so danes tiste babice z belimi lasmi, predpasnikom, ogrinjalom okrog ramen, ki takooooo lepo diši – čisto po babici, kje so tiste babice, ki delajo marmelado in jo tako lepo zapakirajo v ene take čisto posebne kozarčke, vseh mogočih oblik? No, takih babic, menim, ne bo več, ni časa zanje. Se bodo morali naši otroci oz.naši vnuki sprijazniti kar z nami, ki imamo in bomo imele temne lase (kemija!!), pletenega pleda ne bomo imele, ker zanj ne bo časa, knjig za nas ne pišejo več takih, da bi znale ob branju bolj uživati …… in ki bomo tudi pri petinšestdesetih letih še kako poskočne, ker bomo hodile na aerobiko, tai-bo, po planincah ….
Ampak, znale pa se bomo metati po tleh, preskakovati ovire, se igrati v peskovniku … No, vsaka babica da nekaj od sebe, pa naj že bo, kakor pač je!!!
Toliko, Andrejka, o mojem podučevanju, ha, ha, ha! Saj nisi mislila resno, kajne?
Pozdravček,
Marija
Samo, da si živ, če nisi zdrav, se boš že pozdravil, ko te bomo zasuli z našo “nevoščljivostjo” in še s čim. Veš, jaz bi si tudi privoščila eno tako popoldne, da bi naslednji dan ugotalvjala barvo svojih oči, pa nimam časa – beri “č a s a”. Sem polno zaposlena, zato si tukja in zdaj (še par minut) lahko privoščim malo klepeta, potem pa bo moja okupacija delo do …..? Kako pa izgleda tvoja nočna podoba, ko že govorimo o očkah? Tista tvoja nočna podoba, ko pogledaš zjutraj v zrcalo? Moja je taka, da kar malo zavpijem od strahu in presenečenja. Dolga leta se sicer že gledam na nasprotni strani, pa se sama sebe zjutraj še vedno nisem navadila – kot da ne gledam sebe, ha, ha! Vsrisk ob pogledu na svojo podobo se mi izvije iz globine razočarane duše ….. in slišijo ga daleč naokrog, ne potrebuejo vsi budilk!
Pozdrav,
Marija