6 najpogostejših duševnih motenj

A.V., 09. februar 2022.
Psihologija in psihiatrija

Duševne motnje vsako leto prizadenejo okrog petine ljudi v družbi in se pojavljajo na spektru od blagih in prehodnih do hudih in trajnih. Spoznajmo najpogostejše.

Vzroki za nastanek duševnih motenj so v veliki večini sestavljeni. Na naše duševno zdravje in nastanek duševnih motenj vplivajo prirojeni in pridobljeni dejavniki.

Dejavniki tveganja za slabo duševno zdravje so:

  • telesne bolezni in poškodbe,
  • zlorabe v otroštvu in pozneje v življenju,
  • osamljenost,
  • slabe socialne razmere,
  • revščina in neurejeni odnosi na delovnem mestu ali drugih področjih življenja – posebej tisti, ki trajajo dolgo in se ne spreminjajo.

Kaj vpliva na dobro duševno zdravje?

Dobro duševno zdravje je ideal, ki ga ni mogoče nikoli povsem doseči:

  • gre za stanje psihičnega, fizičnega ravnovesja,
  • zadovoljstvo z življenjem,
  • socialno vključenost (imeti prijatelje in družino, na katere se lahko posameznik zanese),
  • pomeni ustvarjalnost in
  • moč, da se premagujejo običajne življenjske težave.

Freud je menil, da je duševno zdravje zmožnost delati in ljubiti. Duševno zdravje ima torej svojo funkcionalno in čustveno komponento in ne pomeni le odsotnosti psihične motnje.

Najpogostejše duševne motnje so:

Tesnobnost in razpoloženjske motnje

Med njimi je najpogostejša anksioznost (tesnobnost), ki se lahko pojavlja kot občutek utesnjenosti, znan vsem v stresnih situacijah, ki pa lahko doseže razsežnosti hudih paničnih ali drugih napadov tesnobe, ki so tako hudi, da ljudi povsem invalidizirajo, zato največkrat močno omejijo svoje socialne stike. Ljudje se zelo bojijo napadov tesnobe, ker ti dajejo občutek, da bi lahko izgubili zavest ali celo umrli. Zaradi hudih napadov tesnobe s stiskanjem v prsih ljudje pogosto iščejo pomoč v urgentnih službah.

Anksiozne motnje se večinoma obvladujejo s precej preprostimi svetovalnimi in psihoterapevtskimi pristopi, ki pa potrebujejo dodatno usposabljanje. Če to ni dovolj, je mogoče pomagati tudi s psihiatričnimi zdravili.

Druga pogosta skupina motenj so depresivne motnje, ki se kažejo z žalostjo, brezvoljnostjo, nezmožnostjo zadovoljstva in pogosto s socialnim umikom. Depresivnost se od običajne žalosti razlikuje po svojem trajanju (več kot 14 dni) in po intenziteti. Če so žalost, brezvoljnost in obup zelo hudi, lahko vodijo v samomorilna razmišljanja, načrt ali poskus samomora. Globoka depresivnost, posebej takrat, ko jo spremljajo zmotna prepričanja o krivdi in podobno, je zelo hudo stanje, ki zahteva takojšnjo strokovno pomoč, saj močno napoveduje nevarnost samomora.

Obratno kot depresija se kaže manija s privzdignjenim razpoloženjem, pretirano veselostjo glede na okoliščine in navadno z zelo pospešenim mišljenjem ter motorično aktivnostjo. Tudi ta potrebuje največkrat relativno hitro strokovno pomoč, saj lahko vodi do izčrpanja.

Motnje mišljenja

Te se kažejo s slabše povezanim miselnim tokom in s spremenjenimi miselnimi vsebinami: z zmotnimi prepričanji (blodnjami), kot so preganjalne, erotične, ljubosumnostne, veličavske itd.

Gre za očitno napačno interpretacijo dogajanja, ki poleg drugega determinira človekovo vedenje in nanjo ni mogoče vplivati z dokazovanjem in prepričevanjem. Pojavljajo se pri številnih duševnih motnjah, predvsem iz psihotičnega kroga, kot so shizofrenija, bipolarna motnja, pri zlorabi številnih psihoaktivnih snovi in pri odtegnitvenih stanjih, pa tudi pri motnjah, ki so posledica hudega stresa.

Občutke preganjavice, precenjevanja samega sebe in pretirane ljubosumnosti pa poznamo iz vsakdanjega življenja.

Motnje zaznavanja

So največkrat halucinacije, ki se pojavljajo na vseh čutnih področjih. Pri halucinacijah so to prividi, prisluhi, zmotne zaznave tipa in telesnih občutkov, okusa, vonja in ravnotežja. Posebej moteči so lahko glasovi, ki ukazujejo ali grozijo in se lahko pojavijo pri več psihotičnih duševnih motnjah. Tudi halucinacije se lahko pojavijo zaradi zlorab psihoaktivnih substanc (npr. marihuana) in v odtegnitvenih stanjih (npr. delirij zaradi prekinitve uživanja alkohola).

Pri motnjah mišljenja in motnjah zaznavanja je treba takoj poiskati pomoč zdravstvenega osebja.

Motnje volje in hotenja

Segajo od pomanjkanja volje, ki jo poznamo vsi, do opustitve skrbi zase in za druge ter popolnega socialnega umika. Poleg drugega se kažejo tudi v težavah pri komunikaciji, ki se zdi kot osiromašenje čustvenega in miselnega odziva. To se pogosto le zdi, saj lahko tovrstni umik povzročijo številni dejavniki. Med njimi so tudi obup in žalost ter posledice stigme, diskriminacije in drugih kršitev pravic.

Ta skupina motenj je precej slabo dostopna psihiatričnemu zdravljenju z zdravili. Bolj pomembno je, da uporabljamo psihosocialne pristope, kot so različne podporne oblike pomoči, identifikacija potreb, oblikovanje ciljev in namenov, krepitev socialnih vezi, aktivacijo v najširšem pomenu besede (prilagojena potrebam in zmožnostim posameznika), različne, predvsem vedenjske psihoterapevtske tehnike ter predvsem sočutno, pozorno spremljanje in spodbujanje.

Motnje spomina, pozornosti in koncentracije

Lahko se pojavijo pri zelo številnih in zelo različnih duševnih motnjah. Najočitnejše so pri starejših ljudeh z demenco in pri ljudeh z depresijo, pri katerih prihaja najprej do izgubljanja kratkoročnega spomina in takojšnjega zapomnjenja informacij, potem pa se te težave poglabljajo tudi na področju dolgoročnega spomina. Te motnje so lahko prehodnega značaja in ne kažejo nujno na nepovratne procese demence.

Večino spominskih motenj je mogoče dobro obvladovati s treningi spomina in pomnjenja, z različnimi vajami pa tudi z nepretrgano intelektualno aktivnostjo, telesno dejavnostjo in vključenostjo v socialne odnose in komunikacijo.

Komorbidnosti

Večina težav v duševnem zdravju se pojavlja komorbidno, torej ne samostojno, ampak se kombinirajo z drugimi duševnimi in telesnimi težavami.

Večina ostarelih ljudi z demenco ali depresijo je tudi telesno bolnih in jih je treba zdraviti zaradi telesne bolezni. Večina ljudi z motnjami razpoloženja in anksioznostjo lahko trpi zaradi telesnih težav, kot so visok krvni pritisk, sladkorna bolezen in podobno, veliko jih uživa psihoaktivne snovi, najpogosteje alkohol, lahko tudi pomirjevala ali druge droge.

Te kompleksne in sestavljene motnje zdravimo vzporedno, skupaj in ob tem prilagajamo nekatere oblike obravnave.

Priročnik o duševnem zdravju
Prenos celotnega priročnika: www.ozara.org

Vir:

Prof. dr. Vesna Švab, mag. Bogdan Dobnik; iz knjižice Prostovoljstvo na področju duševnega zdravja – Priročnik za pomoč prostovoljcem pri delu z osebami s težavami v duševnem zdravju; ŠENT – slovensko združenje za duševno zdravje in OZARA SLOVENIJA, nacionalno združenje za kakovost življenja; 2021;

O avtorju

A.V.

"Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili", je rekel Albert Einstein. Bodimo odprti za nova znanja in se učimo vsak dan.
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,865
28.05.2022. ob 12:31
286,469
28.05.2022. ob 12:32
110,512
28.05.2022. ob 08:40
Preberi več

New Report

Close