Kronične nenalezljive bolezni (KNB) so odgovorne za kar 90 % vseh smrti v Evropski uniji in predstavljajo glavni razlog za prezgodnjo umrljivost. Zdravstveni sistem pa ob tem nosi vse večje breme – tako finančno kot organizacijsko.
Na strateški okrogli mizi, ki jo je pod naslovom Življenje je pot, zdravje je cilj organiziralo podjetje AstraZeneca, so vodilni slovenski strokovnjaki s področij nefrologije, endokrinologije in kardiologije izpostavili podatke o naraščajočem bremenu nenalezljivih kroničnih bolezni. V ospredju razprave so bile kronična ledvična bolezen, sladkorna bolezen tipa 2 in srčno popuščanje – tri bolezni, ki so med seboj tesno povezane.
Na okrogli mizi so sodelovali priznani strokovnjaki treh ključnih medicinskih področij:
- izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med. – specialistka nefrologije, Klinični oddelek za nefrologijo, UKC Ljubljana;
- prof. dr. Andrej Janež, dr. med. – specialist interne medicine in diabetolog, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana;
- izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med. – specialist kardiologije, Klinični oddelek za kardiologijo, UKC Ljubljana.
Vsak izmed strokovnjakov je osvetlil ključne izzive in možnosti izboljšav znotraj svojega področja ter poudaril nujnost zgodnjega ukrepanja in meddisciplinarnega pristopa pri obravnavi kroničnih nenalezljivih bolezni.
Te bolezni pogosto hodijo z roko v roki
Kronična ledvična bolezen (KLB) je ena najhitreje naraščajočih diagnoz na svetu in naj bi po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije do leta 2050 postala peti najpogostejši vzrok smrti. V Sloveniji je stanje še posebej zaskrbljujoče – kar 9 od 10 bolnikov sploh ne ve, da bolezen ima, saj KLB dolgo časa poteka brez izrazitih simptomov. Brez pravočasnega ukrepanja lahko vodi v odpoved ledvic in potrebo po dializi. Zaradi svoje tihe narave in visoke umrljivosti jo WHO uvršča med bolezni z najhitrejšim porastom na globalni ravni.
Sladkorna bolezen tipa 2, ki je močno povezana z življenjskim slogom, staranjem in debelostjo, ni zgolj bolezen presnove, temveč kompleksno kronično stanje, ki vpliva na številne organske sisteme. Je eden glavnih sprožilcev ledvičnih zapletov in srčnega popuščanja, ki je pogosto tudi končni zaplet bolezni. Več kot 40 % sladkornih bolnikov razvije kronično ledvično bolezen (KLB), številni pa srčno popuščanje. Je najpogostejša oblika sladkorne bolezni in nastane, ko telo ne proizvaja dovolj inzulina ali ga ne uporablja učinkovito, kar vodi do povišane ravni sladkorja v krvi. Pogosto je neposredno ali posredno povezana s številnimi drugimi kroničnimi boleznimi, kar dodatno poudarja potrebo po zgodnjem odkrivanju, spremembi življenjskega sloga ter celostni obravnavi bolnikov.
Srčno popuščanje ostaja ena najnevarnejših kroničnih bolezni, saj manj kot polovica bolnikov preživi več kot pet let po postavitvi diagnoze. Pogosto je končna posledica sladkorne bolezni tipa 2 ali napredovale kronične ledvične bolezni (KLB). Gre za stanje, pri katerem srce ni več sposobno učinkovito črpati krvi, da bi zadostilo potrebam telesa po kisiku in hranilih. Posledično pride do zastoja tekočine, kar se lahko kaže kot otekline (zlasti v nogah), težko dihanje, zmanjšana telesna zmogljivost in kronična utrujenost. Zgodnje prepoznavanje simptomov in celostna obravnava bolnikov z dejavniki tveganja sta ključna za preprečevanje napredovanja bolezni.
- Več o kroničnih nenalezljiv boleznih si preberite TUKAJ.
Slovenija – država, ki se hitro stara
Demografske napovedi kažejo, da bo do leta 2050 delež prebivalcev, starejših od 65 let, presegel 30 %, s čimer se Slovenija uvršča v sam vrh najhitreje starajočih se držav v Evropski uniji. Staranje prebivalstva pa prinaša številne izzive – med njimi porast kroničnih nenalezljivih bolezni, večjo porabo zdravil, več hospitalizacij in s tem naraščajoče breme za zdravstveni sistem.
Med ključnimi spremljevalci in kazalniki teh bolezni izstopa hipertenzija. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima kar 45 % Slovencev, starih od 30 do 79 let, povišan krvni tlak, kar Slovenijo uvršča nad evropsko povprečje. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je 77 % teh primerov neurejenih, kar pomeni povečano tveganje za zaplete, kot so srčni infarkt, možganska kap, srčno popuščanje ali ledvična odpoved. Neurejene kronične bolezni sčasoma pomembno poslabšujejo kakovost življenja bolnikov in povečujejo obremenitev zdravstvene oskrbe, zato je zgodnje odkrivanje in učinkovito obvladovanje (npr. s spremembo življenjskega sloga in ustrezno terapijo) ključnega pomena za prihodnost zdravja prebivalstva.
Na to so posebej opozorili tudi vsi sogovorniki okrogle mize, ki so se strinjali, da brez proaktivnega pristopa, večje osveščenosti bolnikov in boljše koordinacije znotraj zdravstvenega sistema ne bo mogoče ustaviti rastočega bremena kroničnih nenalezljivih bolezni, zlasti ob hitro starajoči se populaciji.
Kaj lahko storimo in zakaj je treba ukrepati
Strokovnjaki so na dogodku soglasno podprli potrebo po:
- nadgradnji presejalnih programov,
- implementaciji nacionalnih strategijah za boljše obvladovanje dejavnikov tveganja, kot so hipertenzija, debelost, sedeč življenjski slog,
- izboljšanem zbiranju in uporabi podatkov, ki bi omogočali boljše načrtovanje ukrepov in vrednotenje zdravstvenih intervencij.
Na evropski in svetovni ravni so priporočila jasna: Evropski parlament v svoji resoluciji opozarja, da so kronične nenalezljive bolezni odgovorne za 90 % vseh smrti v EU, številne pa bi lahko preprečili z zgodnjim odkrivanjem in obvladovanjem. Zato države poziva, naj okrepijo preventivne preglede, sprejmejo merljive nacionalne strategije in zmanjšajo tveganja v populaciji.
Svetovna zdravstvena organizacija SZO) pa posebej izpostavlja kronično ledvično bolezen, s katero živi že 674 milijonov ljudi po svetu. Če ne bomo ukrepali, bo ta bolezen do leta 2050 postala peti najpogostejši vzrok smrti na svetu.
Strateški odziv na kronične bolezni Slovenije
V duhu teh mednarodnih smernic in ob zavedanju resnosti situacije so slovenski strokovnjaki na okrogli mizi stopili skupaj in naredili pomemben korak naprej. Vrhunec današnje strateške okrogle mize je bil sprejem Zaveze k strateškemu odzivu za upravljanje z naraščajočim bremenom kroničnih bolezni, ki so jo simbolično podpisali vsi sodelujoči strokovnjaki kot izraz skupne zavezanosti k takojšnjemu in usklajenemu ukrepanju.
Cilj zaveze je spodbuditi sistematičen, celovit in dolgoročen odziv zdravstvenega sistema na vse bolj pereče breme kroničnih nenalezljivih bolezni v Sloveniji. Dokument poziva k oblikovanju nacionalnih strategij z jasno določenimi, merljivimi cilji, ki temeljijo na zgodnjem odkrivanju bolezni, učinkovitem obvladovanju dejavnikov tveganja ter boljšem zbiranju in uporabi zdravstvenih podatkov.
Sprejeta zaveza ni le simboličen podpis, temveč poziv k dejanjem – za zdravstvene delavce, oblikovalce politik in vsakega posameznika. Zgodnje prepoznavanje bolezni, spremembe življenjskega sloga in večja ozaveščenost lahko preprečijo najhujše zaplete. Če bomo ukrepali pravočasno, lahko pomembno vplivamo na kakovost življenja prihodnjih generacij in vzdržnost zdravstvenega sistema.
Literatura:
- Uradni list Evropske unije: C/2024/4171. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2023 o nenalezljivih kroničnih boleznih. 2. 8. 2024.
- World Health Organization, Executive Board 156th session (EB156/CONF./6): Reducing the burden of noncommunicable diseases through promotion of kidney health and strengthening prevention and control of kidney disease (draft decision). 3. 2. 2025.
- Taylor CJ et al. Trends in survival after a diagnosis of heart failure in the United Kingdom 2000-2017: population based cohort study. BMJ 2019 Feb 13;364:l223.
- Evropski parlament. Preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni ter boljša oskrba bolnikov v EU ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2022 o preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni ter boljši oskrbi bolnikov v EU ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni (2022/2901(RSP)).
- Liu P et.al. Progression and Regression of Chronic Kidney Disease by Age Among Adults in a Population-Based Cohort in Alberta, Canada. JAMA Netw Open 4(6). Dostopno na: https://jamanetwork.com/journals/jamanetworkopen/fullarticle/2780782, dostopano marec 2025.
- Bozkurt B et al. HF STATS 2024: Heart Failure Epidemiology and Outcomes Statistics An Updated 2024 Report from the Heart Failure Society of America. Journal of Cardiac Failure 2025; 31: 66-116.
- International Diabetes Federation. IDF Diabetes Atlas. Dostopno na: https://diabetesatlas.org/, dostopano marec 2025.
- EUROPOP2023: further population ageing projected for the coming decades. 24. 5. 2023. Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/en/News/Index/11124, dostopano marec 2025.
- Bratuž Ferk B. Projekcije EUROPOP2023 in demografska slika Slovenije. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), 2023.
- EUROSTAT. Statistics explained. Population structure and ageing. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Population_structure_and_ageing, dostopano april 2025.
- Tromp J. et al. Age dependent associations of risk factors with heart failure: pooled population based cohort study. BMJ 2021; 372.
- Cicek M. Characterizing Multimorbidity from Type 2 Diabetes, Insights from Clustering Approaches. Endocrinol Metab Clin N Am; 2021; 505:31–558.
- Global report on hypertension: the race against a silent killer. Geneva: World Health Organization; 2023. Dostopno na: https://www.who.int/publications/i/item/9789240081062 , dostopano april 2025.
- Mitić I, Laganović M, Marinova I, Gancheva N, Nakić V, Melentijevic D, Paskalev E, Vajd R, Škoberne A. Chronic Kidney Disease in Balkan Countries—A Call to Action for Timely Diagnosis and Monitoring. Diagnostics 2022; 12: 2162. Dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC9497948/, dostopano marec 2025.
