Moja najbolj fantastična zgodba izvira še iz porodnišnice, ko sem rodila prvo hčerko. V isti sobi smo ležale tri mamice; ena je povila tretjega otroka, dve pa sva bili “začetnici”. (No ja, imela sem kar nekaj izkušenj s previjanjem in oblačenjem glede na naravo mojega dela). Moja soseda, ki je pravkar dopolnila 18 let, je povila 4 kg težkega dečka. Vse tri smo bile precej udarjene na “vice”, tako da nas je hodila sestra stalno mirit, kot v šoli. No, dojenčkov to ni motilo, so tri dni skoraj samo spali. Starši sosede so izhajali iz Slavonije in povedala nam je, da ob rojstvu prvorojenca sorodniki vedno pripravijo presenečenje. Smo ga imeli priliko doživeti. Ko so bili vsi trije novorojenčki stari 1 dan, nas je obiskalo silno sorodstvo (po moje okoli 20 ljudi). Prinesli so velikansko rožnato škatlo. Ker smo bile vse tri porodnice uigran tim, smo v hipu “odstranile” tri četrtine obiskovalcev (so razumeli), soseda pa se je lotila odpiranja. Čudno se nam je zdelo le, da škatla rahlo poplesava. Nikoli pa ne bom pozabila prizora, ko je končno odlepila vse trakove in bi tisti fantastični rožnati prašiček skoraj ušel. Seveda smo se nasmejale do solz! No ja, do mame pujske to ni bilo najbolj prikazno. (Smo pa prevererile, ali ga je dobila nazaj.)
Pozdrav!
Nina