Naša 7-mesečna “gaunarka” je tudi kar lepo okrogla; ima malo pod 10 kg. Sicer še ne hodi; začenja pa že sedeti. Stalno se mora nekaj dogajati, dvigamo in spet spuščamo jo neprestano, pri miru ni niti sekunde; okrog hodim kot senca in sprašujem se podobne stvari kot ti.
Menim, da sama izčrpanost z dojenjem ne more bit povezana, ker jaz ne dojim več pa sem ravno tako vsake toliko časa popolnoma brez energije in ne vem več, kaj naj si še zmislim, da jo zabavam.
Veš, če ne dojiš pač hrano pripravljaš (tudi zgodaj zjutraj in zvečer) in zdaj ko je hčerka prenehala piti mleko tudi po steklenički si ni prav nič zabavno zmišljevati različnih jedi; vsega ji še ne moreš dati, kašic pa se je že malo naveličala. Prej smo ji zvečer dali stekleničko (ti svojega podojiš) in to je bil večerni obrok in otrok lepo zaspi, zdaj ukvarjamo še z večernim umirjanjem (tu pride na dan še tista prednost dojenja, povezana z duševnim razvojem otrok).
Po drugi strani pa mislim, da 7-mesčniku ni več NUJNO potrebno, da je dojen. Bolj pomembno se mi zdi, da je mama ob skupnem preživljanju časa s svojim otrokom psihično stabilna, dobre volje, spočita, ker mu tako lahko nudi precej več, kot če je izčpana, živčna, slabe volje, pa tudi če ga doji.
Tisto o boleznih pa tudi povsem ne drži.
Veš, vedno je eno teorija, praksa pa ti v življenju prinese nekaj povsem drugega.
Srečno!
Lp,Vesna