Spoštovani!
Najin malček je dopolnil 3 leta in odločila sva se, da gre v vrtec. Do nedavnega sta ga pazila moja starša, za katere je bil mali princ. Oba z možem imava zahtevni službi, vendar se popoldneve posvečava sinku. Nič ni prikrajšan, vendar pa tudi ne dobi vsega kar želi. Vedno se mu je dalo vse lepo dopovedati in nikoli ni bilo težav s kako trmo ipd. Vrtec je prve dni lepo sprejel, zdaj pa je postala prava muka. Zjutraj se upira, kriči in ga komaj spravim do vrtca, ko ga pridemo iskat se vse ponovi. Vzgojiteljica pravi, da se potem zamoti in ni težav. Z možem se zavedava, da je vrtec nekaj novega, kar se moramo vsi privaditi in sploh, vendar se nama pri tem tudi trga srce, da sinko doživlja tako travmo, saj ga imava zelo zelo rada. Kaj me je vzpodbudilo, da vam sploh pišem? Ponoči ne spimo, ker mali v spanju kriči, brca in konstantno ponavlja NE. KO ga želim objeti, božati, mu mirno prigovarjati, me brca in kriči….Včasih ima odprte oči ampak se mi zdi, da spi. Po 20 min kričanja se umiri ko mu pomirjajoče prigovarjam in se zdi, da mi prisluhne in mirno zaspi. Po 20 min se vse ponovi in to traja vso noč. Z možem sva utrujena in bojiva se noči. Kaj se dogaja? Tudi čez dan, ko se mali kaj zapiči in mu ni ugodeno, se je sposoben ves dan dreti, tudi brez solz, …z možem sva sicer dosledna, vse to pa naju že utruja. Mali je ljubljen še in še. Moje straše, ki jih je nedavno še oboževal, sploh ne opazi. Kot bi bil druga oseba. Kaj naj storiva? Hvala za vaš odziv

Spoštovana Irma,
če sin sicer ne kaže akkšnih znamenj bolezni ( vročina, prijemanje za glavo ali hujšanje)je lahko v osnovi želja vezati vašo pozornost nase tudi ponoči. Poskusite zdržati in ne planite takoj k njemu ,da bi ga tolažili, ampak počakajte nekaj minut.Ko z vaše strani ” ne bo odziva” se bo umiiril in zaspal.