Lepo pozdravljeni!

Se opravičujem, ker pišem na praznik dela, a ne morem si kaj, gre za moje misli. Situacija je preprosta, boleča in neizbežna. Z možem sva poročena že nekaj let (brez otrok), jaz pa mu že od vsega začetka prikrivam skrivnost. Čisto na začetku najine zveze sem ga namreč nekajkrat prevarala in mu nikoli povedala. Kasneje nisem več niti pomislila o drugem in vest se mi oglaša vsake toliko časa. Peče, boli (pred leti sem si to še bolj očitala, mi je namreč strašansko žal), a kaj, ko vem, da če bi mu povedala, bi me zapustil (bil bi zelo osramočen). Mogoče ne bi več odšel zdaj, po vseh teh letih, a kaj ima smisel sedaj razkrivat neresnico. Rekli bi, da ima pravico vedet resnico. Pa vendarle vas sprašujem, dr. Rejec, o resnici. Zanima me, kaj je po vašem mnenju pomembnejše, moja resnica, da ga neizmerno ljubim in ki se tiče sedanjosti ali resnica preteklega dogodka? Slednja bi namreč absolutno očrnila prvo. Vem, da sem si že odgovorila, da mi je pomembnejša prva in hkrati tudi, da bom zaradi tega trpela do konca. Pa vendar vem, kaj se je zgodilo (kaj je pretekla resnica), ne vem pa, kako naj si pomagam živeti z lažjo oz. skrivnostjo, saj je v bistvu to tisto, kar si želim (mu ne povedati resnice). Prosim vas za nasvet, za vaše mnenje, pa če tudi je povsem v neskladju z mojo odločitvijo. Hvala že v naprej.