Spoštovani!
Ko berem te besede, se mi zdi, da se to tudi meni dogaja. Sama sem namreč nekaj tednov ali nekaj časa srečna, zadovoljna tudi s skromnimi stvarmi. Potem sem tako črnogleda, nezaupljiva, takrat bi najraje pobegnila od vsega nekam daleč proč, samo da spremenim situacijo. Nobeno delo, nobeno prijateljstvo in ni stvari, ki bi mi bila takrat v uteho. Prav zato je partner tudi jezen name, kadar sem takšna. Jaz pa takrat želim in potrebujem njega, vendar ga ni prav takrat, ko najbolj potrebujem njegovo pozornost. Če ne bi imela obveznosti in službo, bi bila že zdavnaj nekje drugje in bi samo potovala, da bi ubežala svoji stiski; da pozabim nase in opazujem druge kulture.