Zal moram pokomentirati babice v Lj. porodnišnici, saj sem še pred porodom sama imela kar dve izkušnji. Medtem ko lahko 90 % babic pohvalim, pa ravno tistih 10 %, ne morem drugače kot da jim rečem zoprnih bab, kvari celotno sliko, saj te naredijo živčnega in tečnega in to v trenutkih, ko se najbolj bojiš za malo življenje, ki nastaja v tebi.
Pa kakšen porodničar bi tudi lahko spremenil svoj način komuniciranja, in seveda ginekologinja.
Tako izkoriščajo polje na katerem smo nepoznavalci, na katerem so oni (včasih tudi kvazi) strokovnjaki in zato močnejši in na ta način hranijo svoj ego.

V šoli ti povejo marsikaj in babice so res enkratne, a ko se soočiš z realnostjo ti na primer babica zabrusi kakšno pametno v zvezi v vegetarijanstvom (mogoče pa ni moja odločitev, da ne jem mesa, ampak kdo je ona, da mi bo solila pamet?), pa epiduralna je tudi čisti loto (v šoli sicer povejo, da ni nujno, da jo dobiš, ampak realnost je pa čisto drugačna), po dveh urah čakanja te pošljejo domov brez razlage in kar sredi hodnika, ko da si ne zaslužiš vsaj kančka intime in še kaj.
Če bi uspeli v red spravit še tistih 10 % prepametnih uradnikov, bi bila lj porodnišnica vredna le še pohval. V večini primerov bi bilo dovolj že, da se do porodnic začnejo obnašati kot enakovrednih, pa četudi so na svojem delovnem mestu nezadovoljni. Mene bi s takim odnosom že nekajkrat odpustili.
Tu pa ne morem mimo pohval vsem tistim, ki v takem delovnem kolektivu še vedno ostanejo človeški.