Carski rez – epiduralna oz. spinalna analgezija
prvič sem imela carski rez pod splošno anastezijo in sem bila precej zmedena in razsuta, zato sem si drugič zrihtala epiduralno. zdi se mi, da to v lj. porodnišnici ni tako običajno in da je dobro imeti zveze (jaz sem jih imela), sem imela pa tudi srečo, da je bila anastezistka, ki to edina obvlada, takrat ravno dežurna (rodila sem tri tedne prej.). vsekakor zelo priporočam, če se boš odločila oz. če boš morala imeti carski rez, je pa res, da sem bila razočarana, ker vseeno ni bilo tistega crkljanja po porodu (z možem in dojenčkom), o katerem govorijo ženske, ki so rodile po naravni poti. otroka so mi pokazali, ga pokazali možu, in adijo.
Pozdravljena, Blazka,
pred dvema mesecema in pol sem tudi sama rodila z epidrualno analgezijo in svoje izkusnje zelo podrobno opisala v enem sporocilu, ki ga kar kopiram, lahko mi tudi pises na mejl, vse lepo, ir(ena)
Hoj, punce,
ker sem bila ze ravno direktno nagovorjena in ker sem ze enkrat prej napisala, da bom malce obsirnejse napisala o svoji izkusnji z “narocenim” carskim rezom z epiduralno analgezijo, evo, moj dolg:
To je bil moj prvi carski rez, sem pa ze vnaprej vedela, da ne bom mogla roditi vaginalno, ker sem imela pred dvema letoma eno se kar zaj… operacijo (dvoroga maternica in vagina septum in se neki izrastki) in so rekli, carski rez ali pa nic! Po zacetnem razocaranju sem se potem spravila na branje literature, videla, da delajo v tujini skoraj vecino c.r. epiduralno, stvar me je zelo zanimala, se nato pozanimala, kako je pri nas in izvedela naslednje: nacelno gre, vendar ti nihce ne more 100% garantirati (odvisno pac od razpolozljivosti anastezista). Je pa tako, da te takrat, kadar imas dogovorjeni c.r., kake 14 dni pred rokom narocijo v tako imenovani dnevni center, kjer opravijo vse preiskave in kjer se tudi dogovoris za “termin” in kjer lahko izrazis tudi svojo zeljo po epiduralni. Naj pa opozorim, da te nihce ne vprasa, kaksno anestezijo bi rada imela, ce se nic ne oglasis, potem ti dajo vedno splosno. Je pa seveda stvar odlocitve – sem govorila z nekaterimi zenskami, tam v intenzivni, ki so prav tako rodile s carskim rezom, in se je enim zdelo grozno, da bi imele operacijo pri polni zavesti. Stvar osebnih preferenc, bi rekla. Ja, in takrat, v dnevnem centru, sem tudi ze izvedela, da bo operiral dr. Pusenjak in se mi je zdelo zelo v redu. Prav tako so obvestili tudi anestezistko, pri meni (v Ljubljani) je bila to dr. Trostova, cisto korektna in cisto v redu. Je pa se kar cuden obcutek, moram reci, ko izves, da bos rodil “v ponedeljek”. Ce te pikec prehiti, potem seveda gres v porodnisnico takoj, ko se zacnejo popadki (in ne cakas na tistih 5 minut).
Glede prvih in drugih carskih rezov pa takole – sem se precej pogovarjala z mamicami, tako da je porocilo se sveze. Pri drugem carskem rezu imas praviloma na izbiro, ali bos poskusila roditi vaginalno ali bos sla ze takoj na sekcijo (c.r.). Nekateri zdravniki zelo zagovarjajo vaginalni porod in te skusajo prepricati, tudi ce bi ti raje rodila s c.r, drugi pa ti povsem prepustijo izbiro. Ce si imela pri prvem carskem negativne izkusnje, potem bos verjetno poskusala “normalno” – velikokrat to tudi brez tezav uspe, ce ne gre, te pa menda malce hitreje kot sicer posljejo na carskega. Kot receno, odlocitev je pa tvoja.
Cisto na kratko glede epiduralne:
– dobis injekcijo v hrbtenico, vpodljaj ni prevec prijeten, vendar tudi ne bolec, vse skupaj je stvar trenutka. Zelo hitro ti zacnejo noge “spati”, kmalu jih ne cutis vec, slisis in vidis pa seveda vse, kar se dogaja. Polozijo te na operacijsko mizo, pokrijejo z zeleno plahto (taksno, kot jo vidis v Urgenci… :-)) in zadeva se zacne. Dejstvo je, da ne vidis NIC, nobene krvi, nobenega ureza, ker lezis takorekoc vodoravno (v tujini je to malce drugace, imas samo zaslon, ki prekriva najhujse, sicer pa vidis obraze zdravnikov). Malce si omoticen, vendar res le malce. Prav tako tudi CUTIS, da se nekaj dogaja, cutis pritisk, vendar NOBENE bolecine, niti ne cutis, ali je mrzlo ali toplo, tako da se glede tega nic ni treba bati. Pri meni je bilo tako, da je pri glavi stala sestra (ali pa kaksna zdravnica, zdaj res ne bi vedela, tako hitro je bilo vse skupaj), zelo prijazna, ki mi je razlagala, kaj mi delajo – in ki mi je se naslednji dan rekla, da je bila to tudi za njih lepa izkusnja. Slišiš ukaze kirurga, govorjenje, tudi jaz sem se vmes vključevala v “pogovor” – in po zelo kratkem casu, kakih 15 minutah, sem zaslisala, “ja, se že vidi glavica, zdaj, zdaj bo prisel ven, JA…. in potem glasen jok mojega čmrlja, potem “fantek je” in še s popkovino so mi ga dvignili h glavi, jaz sem mu dala poljubček, še vsemu mokremu, pogledala, ali ima vse prstke na rokah :-)), ga pobožala, zavzdihnila, kako krasen je, in potem so ga že odnesli – direktno očiju v naročje. Mene so medtem zašili in zrihtali, opranega mulčka pustili samega z očijem – kake pol ure je menda vse skupaj trajalo, je rekel, da ga je imel v naročju in da se ni upal niti premakniti, naš Val pa je vseskozi godel – Potem so mene odpeljali iz operacijske, nasproti nama je prišel oči s sinetom v naročju, jaz sem bila čisto raznežena, še danes ju vidim in vedno, ko mi kaj ni prav, se spomnim, kako luškana sta bila tedaj… uf, sem že spet čisto sentimentalna, pa sem rekla, da bom kratka… ja, in potem sem šla jaz na intenzivno (ura je bila ena popoldne), pričakovala, da mi bodo murčka takoj pripeljali, vendar je vseeno trajalo kar nekaj časa, so rekli, da se moram spočiti, jaz pa nekako nisem bila sposobna ugovarjati. Popoldne so mi ga potem vendarle dali v naročje (oči je bil spet zraven – od treh naprej, ko so dovoljeni obiski) in kmalu zatem sem dobila murčka v naročje, mu precej prestrašena precej nevešče ponudila dojko, in poglej čudež – takoj je zagrabil bradavičko in začel sesati. Joj, kako sem si oddahnila! Hitro sva se naučila lepo jesti, tudi sestre so pri tem zelo pomagale, nasploh so bile ZELO prijazne in fine, res, prav pozitivna izkusnja.
OK, zdaj pa dovolj dnevniskih zapiskov, še malo dejstev:
– EPIDURALNA – pozitivno: da spremljaš porod, takoj vidiš otroka, ni zoprnih posledic splošne anestezije (bruhanja, omotičnosti)
– negativno: skoraj 24 ur ne smeš vstati, ker bi bilo to nevarno za hrbtenico in glavo. Načeloma je to sicer čisto OK, dajo ti kateter (ki čisto nič ne boli) za odvajanje vode, sestre te lepo umivajo, otroka ti pa nosijo v posteljo. Obstaja pa večja nevarnost zastajanja krvi (to vem šele zdaj), kar se je zgodilo tudi meni – na steni trebušne votline se mi je naredil hematom, krvni strdek, ki so ga morali po nočni akciji, ko je mene vse tako bolelo, da se nisem mogla premakniti niti za centimeter (malce pretiravam…), operativno odstraniti. Kar pomeni: še enkrat so me odprli, me dali v splošno narkozo, zadevo opravili in me zašili nazaj… Vendar je bila to seveda čista smola (in sreča, da so zadevo takoj vzeli zelo resno – tokrat veljajo pohvale zdravnikom, pa naj jih še tako “kregamo” – se je ob dveh zjutraj zbrala ob moji postelji cela garda zdravnikov in sester in vsi so me veselo otipavali in organizirali celo prenosni ultrazvok…) in taki zapleti so seveda izjema in nikakor ne pravilo, tako da, ce me vprasate, ali bi se se enkrat odlocila za epiduralno, bi rekla zelo odlocno DA.
– CARSKI REZ na splosno in praksa v ljubljanski porodnisnici: jaz sem rodila v ponedeljek, najprej sem bila na intenzivni, v cetrtek sem prisla na oddelek, v nedeljo šla domov. Prvi dan so ga prinesli podojit in pocrkljat in ga kmalu odnesli, potem so ga puscali od devetih do dvanajstaih in od treh popoldne do vecera, nato so ga spet prinesli ob sestih zjutraj podojih, odnesli previt in nato prinesli nazaj. Štiri noči je preživel sam, pri cemer se mi je pri tisti zadnji noci, ko sem že bila na oddelku, to zdelo povsem nepotrebno in tudi “kruto” – takrat pikci že veselo jejo in ne vem, kako se jim kaj godi brez mlecne restavracije v neposredni bližini. Na začetku ti pa, čisto iskreno rečeno, zelo prav pride, da ga nimaš čez noč, ker res še nisi sposoben posteno vstajati. Tudi previjajo ga na zacetku sestre, ko prides na oddelek, pa to prevzames sama, vse postopno in zelo “users friendly”.
Sicer pa ni vse skupaj prav nic groznega, seveda te boli, ampak preneseš res povsem brez težav, danes, šest tednov po porodu, pa – če ne bi bilo tam, kjer je bil nekoč napet trebušček izdajalskega mehkega obročka, skoraj ne vem, da sem imela operacijo. Ja, brazgotina seveda je, ampak je bila tam tudi že prej (po prejšnji operaciji) – in, ja, načelno se trudijo, da napravijo rez tam, kjer si že prej imela brazgotino (vendar včasih malce zgrešijo…:-))
Toliko – saj sem bila takointako veliko predolga… vse lepo, pozdravčke, Irena