Potem spadate med 1,3 milijarde ljudi kadilcev po svetu in ne med 4,9 milijona oseb, ki vsako leto umrejo za boleznimi, katerih vzrok je kajenje. Morda ste med 70 odstotki tistih, ki si želite prenehati kaditi, pa vam to kljub večkratnim poskusom ni uspelo. Kljub slabi statistiki ste lahko veseli. Na srečanju Ameriške zveze za bolezni srca (AHA) so znanstveniki predstavili rezultate preizkušanja novega zdravila, ki vam bo pomagalo pri opustitvi te za zdravje nevarne razvade. Novo zdravilo, ki ga je razvilo Ameriško farmacevtsko podjetje Pfizer, deluje drugače kot zdravila oziroma pripomočki, ki so bila na voljo do zdaj.

Zakaj bi nehali kaditi, če pa vam kajenje vpliva na tisti del možganov, ki sprošča hormon dopamin, ki vas motivira, dela srečne in daje občutek zadovoljstva. Morda zaradi tega, ker je kajenje podvoji možnost srčnožilnih bolezni in kar potroji možnost smrti zaradi srčne kapi. Kar eden od dveh kadilcev bo umrl zaradi s kajenjem povezane bolezni. Kajenje škoduje skoraj vsem organom v našem telesu. Zato morda ni čudno, da je v dveh zveznih državah v ZDA, New Yorku in Kaliforniji v vseh restavracijah in barih, na vseh delovnih mestih in javnih prostorih prepovedano kaditi. Morda je bolj čudno, da lahko cigarete kupimo v vsaki trgovini.

Večina kadilcev v Združenih državah Amerike se zaveda zdravstvenega tveganja, ki spremlja kajenje. Raziskave so pokazale, da bi kar 70 odstotkov kadilcev rado prenehalo kaditi, vendar jih le 7 odstotkov, ki so nehali brez pomoči, uspešnih dlje kot eno leto. Večina spet seže po cigareti že po nekaj dneh. Kadilci ne kadijo, ker je to njihova izbira, marveč zato, ker so zasvojeni. Zasvojenost z nikotinom je kronično ponavljajoče se zdravstveno stanje. Lastnost nikotina, da postanemo z njim zasvojeni, in fizična ter psihična odvisnost, ki jo povzroča kajenje, pravzaprav pojasnijo, zakaj ljudje tolikokrat poskušajo prenehati kaditi preden uspejo. Nikotin povzroča podobno zasvojenost kot trde droge kot sta heroin in kokain.

Kaj se pravzaprav dogaja pri kajenju? Ko kadilec inhalira dim prižgane cigarete, nikotin v manj kot desetih sekundah doseže možgane, kjer deluje na receptorje, ki sproščajo dopamin, hormon sreče v delu možganov, ki nadzorujejo zadovoljstvo in motivacijo. Ko se raven nikotina zniža, se pojavijo želja po cigareti, ki se stopnjuje v hrepenenje in razdražljivost. Ti simptomi se pojavijo v nekaj urah po zadnji cigareti in povzročijo to, da ljudje nadaljujejo s kajenjem. Ko se navadimo na nikotin, moramo kaditi vedno več, da bi dosegli enako zadovoljstvo kot na začetku. Uporaba nikotina namreč poveča potrebo po njem in lahko povzroči večjo toleranco. Zasvojenost pa ni edino, zaradi česar je težko prenehati. Cigarete so del kadilčeve dnevne rutine. K pitju kave sodi cigareta, težek problem nam pomaga rešiti cigareta, v premoru med delom se prileže cigareta. In ko prenehamo kaditi čutimo simptome depresije, nespečnosti, utrujenosti, slabe koncentracije in razdražljivosti, celo agresije. Ti pojavi dosežejo vrhunec drugi ali tretji dan po prenehanju in lahko trajajo tedne. Zato uspešno zdravljenje vsebuje tudi svetovalno terapijo. Zato odvajanje od kajenja mnogi imenujejo maraton, ne sprint.

Vsa dosedanja zdravila oziroma pomagala so vsebovala nikotin. Iz nikotinskega obliža se v telo oziroma možgane še vedno spusti toliko nikotina, da v možganih sproži sproščanje hormona sreče dopamina. Ta pa daje telesu podoben občutek, kot ga imamo pri kajenju. Podobno so delovale tudi edine tablete z nikotinom na tržišču. Novo zdravilo pa bo delovalo popolnoma drugače.

Vareniclin je zdravilna učinkovina, ki selektivno vzpodbuja nikotinske receptorje za acetilholin. Je prvo breznikotinsko zdravilo narejeno posebej za prenehanje kajenja. Varenicline deluje na isti receptor v možganih kot nikotin. Delno vzpodbuja receptor, da proizvaja dopamin in s tem preprečuje simptome, ki se pojavljajo po prenehanju kajenja. Po drugi strani pa zavira delovanje nikotina na ta isti receptor, zato kajenje ne nudi običajnega oziroma pričakovanega zadovoljstva povezanega s kajenjem. To pomeni, da četudi kadimo, nam kajenje ne nudi užitka.

V študiji, ki je bila predstavljena na kongresu Ameriške zveze za srčne bolezni sredi novembra v Dallasu, predstavila jo je dr. Serena Tonstad z oddelka za preventivno kardiologijo Univerzitetne klinike v Ullevalu na Norveškem, se je varenicline pokazal kot zelo uspešno zdravilo. V dveh primerljivih študijah, ki so jih naredili v ZDA, so preverjali uspešnost abstinence in varnost zdravila. Zajemala je več kot 2000 odraslih kadilcev, ki so v povprečju pokadili 22 cigaret dnevno. Osmi dan jemanja zdravila so morali prenehati kaditi, zdravilo pa so jemali 12 tednov. Kar 44 % kadilcev po preteku tega časa ni kadilo. Novo zdravilo so primerjali z do sedaj znano zdravilno učinkovino bupropion, tam je bilo število abstinentov 30%, in placebom, 18 %. V nadaljnjo študijo so vključili vse, ki so po dvanajstih tednih vareniclinske terapije prenehali kaditi. In prav v tej študiji so bili rezultati zelo vzpodbudni, je povedala dr. Tonstadova. Kar 71 % abstinentov, ki so se dodatno zdravili z vareniclinom, je to tudi ostala še po šestih mesecih. Pri abstinentih, ki so jemali placebo, je bil delež nižji, 50%. Neželeni učinki zdravila so bili zelo blagi: slabost, glavobol, nespečnost, neprijetne sanje. Vendar je težko reči, da so to neželeni učinki novega zdravila. Prav lahko so to posledice prenehanja kajenja.

Zanimivo je, da se pozitivni učinki prenehanja kajenja pojavijo takoj. Telo začne odpravljati posledice v nekaj urah, predvsem srce in pljuča začneta popravljati škodo, ki jo je povzročilo kajenje. Zanimivo je, da se že po dvajsetih minutah izboljša krvni tlak, srčni utrip in periferna prekrvavitev. Po 24 urah se zmanjša delež ogljikovega monoksida v krvi, po 48 urah se nikotin izloči iz telesa, zato se izboljšata čuta za okus in voh. V enem do 12 tednih se do 30 odstotkov izboljšajo funkcije pljuč, v treh do devetih mesecih se zmanjša kašelj in kratka sapa. Največje prednosti se pokažejo po enem letu. Takrat se kar za 50 odstotkov zmanjša nevarnost srčnega napada, po 10 letih se za 50 odstotkov zmanjša nevarnost raka na pljučih. Po 15 letih prenehanja kajenja imajo nekdanji kadilci enako tveganje za umrljivost kot ljudje, ki niso nikoli kadili. Prenehanje kajenja kadarkoli pa zmanjša stopnjo tveganja prezgodnje smrti.
Ali lahko k manjšemu kajenju pripomorejo strožji zakoni? V Ameriški zvezni državi New York so prepričani, da je tako. 30. marca 2003 je začel veljati zakon Smoke-Free Air Act, ki je prepovedal kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih, v restavracijah in barih. Thomas R. Frieden, uradnik New Yorškega Oddelka za zdravje, meni, da je prostor za kadilce ter nekadilce v restavracijah tako učinkovito ločen kot bazen v katerem se lahko oziroma ne sme urinirati. Zakon je v začetku med kadilci naletel na velik odpor, med lastniki restavracij in barov pa na strah, da bodo zaradi njega ob posel. Po več kot dveh letih so se strahovi pokazali za neutemeljene, z zakonom so zadovoljni tudi kadilci, ki cigareto pokadijo zunaj, poleg kakšnega koša za smeti. In verjetno zato kadijo manj.

Takojšnje prenehanje kajenja je najpomembnejši korak, ki ga lahko naredijo kadilci na poti do daljšega in kakovostnejšega življenja.