Je motnja, ki se izrazi na prehodu iz pubertete v zgodnje odraslo obdobje. V ospredju te motnje je, podobno kot pri anoreksiji nervozi, strah pred debelostjo. Hkrati pa tudi vseobsegajoči strah pred izgubo kontrole. Bistvena značilnost bulimije nervoze so izmenjujoča se obdobja prenajedanja, ki jih imenujemo tudi "volčja lakota", ki jim sledijo neustrezni načini zmanjševanja telesne teže. Te osebe med prenajedanjem pojedo bistveno večje količine hrane kot večina ljudi ob podobnih priložnostih. Zaužita hrana je visokokalorična, sestavljena predvsem iz ogljikovih hidratov in maščob. Obolela oseba se svoje motnje sramuje in jo skriva. Ob uživanju hrane sprošča napetost, temu pa sledi povečan občutek krivde, zaradi česar se želi odvečne hrane znebiti. Telesna teža teh oseb je navadno ustrezna njihovi višini ali rahlo nad ali pod povprečjem.

Ločimo dva podtipa bulimije nervoze:
a) Purgativni tip bulimije nervoze
Obdobju prenajedanja sledi bruhanje, jemanje odvajal in / ali diuretikov, pretirana telesna aktivnost (90 % oseb z bulimično motnjo).
b) Nepurgativni tip bulimije nervoze
Obdobju prenajedanja sledi stradanje, odklanjanje hrane, pretirana telesna aktivnost (10 % oseb z bulimično motnjo).