Dvanajst napačnih mnenj o mamilih

O drogah in svetu opojne omame se vedno več govori in piše. To že dolgo ni več tabu tema pogovorov ne v šoli ne doma, pa vendar se krog uporabnikov mamil vedno bolj širi. Število odvisnikov, predvsem med mladimi, narašča. V Sloveniji naj bi bilo po zadnjih podatkih registrirano približno 8.000 narkomanov, kolikšno je dejansko število odvisnikov, pa ne ve nihče. Droga je danes dosegljiva tako rekoč povsod, v šoli, na ulici, pri sosedu, prijatelju ...

Zaskrbljujoč porast potrjujejo tudi policijske statistike; tako so kriminalisti oziroma policisti v letu 1996 obravnavala 675 primerov (v letu 1995 453) kaznivih dejanj zlorabe mamil in 1.174 (702) prekrškov po zakonu o proizvodnji in prometu mamil. Policija je podala kazenske ovadbe zoper 752 (539) osumljencev. Mogoče je bil med njimi tudi kakšen vaš prijatelj ali znanec.

Ali veste res vse, kar je treba vedeti o mamilih? Lahko prisežete, da ne boste nikoli postali odvisni? Veste zagotovo, da se to vam ne more zgoditi? Veste o drogah vse, kar je treba vedeti? Da? To je razveseljujoče, vendar vas vseeno vabimo, da preverite svoje znanje.

1. Samo šibki ljudje, brez lastne moči in volje, lahko postanejo odvisni od mamil.
NERESNIČNO: Vsakdo lahko postane odvisen oziroma zasvojen z drogami. Po mnenju nekaterih strokovnjakov verjetnost odvisnosti narašča, če je kakšen družinski član ali sorodnik z njimi že zasvojen ali če v družini vladajo neurejene razmere, nasilje ipd. Verjetnost jemanja drog je povezana tudi z možnostjo dosegljivosti (dostopa do drog). Čim lažja je, večja je verjetnost, da bo posameznik po njih tudi dejansko posegel. Še zlasti to velja za mladino, ki ji dilerji prve odmerke ponujajo zastonj. Po mnenju angleškega strokovnjaka dr. Jensena pa imajo posamezniki, ki opravljajo določena dela, oziroma so zaposleni v določeni dejavnosti (na primer: igralci, glasbeniki, manekenke, borzni posredniki ... ) in ki so izpostavljeni številnim vsakodnevnim stresom, več možnosti kot drugi, da posežejo po drogi in postanejo zasvojeni.

2. Ecstasy ni škodljiv za človeški organizem.
NERESNIČNO: Strokovnjaki sicer niso povsem enotnega mnenja, kakšni so dolgoročni učinki uživanja ecstasyja na posameznikovo zdravje. Raziskave so pokazale, da je jemanje tega mamila povezano z okvaro možganov in okvaro jeter. Ecstasy, majhne bele tabletke, običajno označene s simboli, so popularne predvsem med mladimi v nočnih klubih, na tako imenovanih rave party, saj jim omogočijo, da lahko plešejo, ne da bi se izčrpali, vendar pa se telo kljub temu pregreva. Brez opozorilnih znakov. Ecstasy začne učinkovati približno dvajset minut po zaužitju, ko telo preplavi "energija". Sreča, mirnost, prijaznost in večja stopnja zavedanja, kaj se dogaja okrog, so spremljajoči dejavniki. Vendar MDMA oz. MDEA v tabletah ecstasyja povzroča tudi suha usta, krvni tlak se zviša, prav tako tudi utrip srca. To je nevarno, še zlasti za tiste, ki imajo težave s srcem. Ko učinek tabletke popusti, nastopi utrujenost in depresija, kar lahko traja tudi nekaj dni. Pri nekaterih se pojavi tudi diareja. Pri zaužitju večje količine pa tudi nemir, vznemirjenost, zmedenost in nespečnost.

3. Cannabis ne povzroča fiziološke in psihološke odvisnosti.
NERESNIČNO: Odvisnost oziroma zasvojenost z mamili ni vezana na določeno vrsto droge. Posamezniki, ki uživajo travo vsak dan, postanejo razdražljivi, če ne pokadijo svojega običajnega "jointa". Nekateri izmed njih opisujejo to svojo navado tudi kot odvisnost oziroma zasvojenost s canabisom. Dejstvo je, da neuživanje pri njih ne bo povzročilno telesne slabosti, takšne telesne potrebe po drogi, kot jo na primer občuti zasvojenec s heroinom ali alkoholom, ki mora najprej dobiti svojo dozo, da lahko telo začne "funkcionirati". Vendar moramo vedeti, da je slabost le ena izmed zunanjih manifestacij odvisnosti oziroma zasvojenosti z drogo. Cannabis (znan tudi kot dope, marihuana, hagig, gandža, skunk, v tujini pa ga poznajo tudi kot weed, pot, gear, blow ...) je droga, ki sprošča; posameznik postane bolj odprt, družaben in prijaznejši do okolice. Učinek zvitega jointa naj bi deloval približno uro do dve, odvisno od količine in kakovosti pokajene trave. Učinki in čas delovanja pa so v kombinaciji s kakšno drugo vrsto droge (pogosto alkoholom) lahko drugačni. Možni negativni učinki, ki spremljajo kajenje trave, so občutek zaskrbljenosti, izguba koncentracije, za krajši čas tudi spomina. Posameznika spremljata lakota in utrujenost, skupaj s suhim grlom in hitrim srčnim utripom. Večja količina pokajene trave lahko pri posamezniku povzroči halucinacije in paranojo.

4. Samo intervenozni uživalci mamil so odvisniki oziroma to postanejo.
NERESNIČNO: Tudi posamezniki, ki si mamil ne injicirajo v žilo, so lahko zasvojeni z drogo. Načinov zasvojitve je veliko. Na mamilo se lahko posameznik navadi s t.i. "snifanjem", kar je pogosto način pri kokainu, ne tako redko pa tudi pri heroinu. V zadnjih letih je zaradi nevarnosti okužbe z virusom HIV med uživalci heroina vse pogostejše t.i. zasledovanje zmaja (ang. chasing the dragon), pri čemer uživalci heroin stresejo na segret kositern "listič" in nato inhalirajo dim. Tudi alkoholiki si alkohola ne brizgajo v žile, temveč ga zgolj poženejo po grlu.

5. Uživalec ne more umreti zaradi prevelikega odmerka kokaina.
NERESNIČNO: Zaradi prevelikega odmerka kokaina je umrlo že kar nekaj ljudi. Prevelika doza kokaina je namreč pri posameznikih povzročila srčni infarkt ali pa izliv krvi v možgane. Res pa je, da posamezniki največkrat umrejo zaradi prevelike doze heroina, tudi v Sloveniji. Pri tem je treba vedeti, da prevelik odmerek ne pomeni vedno večje doze mamila, ki ga je posameznik vzel, temveč gre lahko zgolj za boljšo kakovost mamila, ki pa ga uživalec ni navajen (na primer čistejša mešanica heroina). Ločiti moramo tudi med smrtno in ubojno dozo mamila. Smrtna doza je tista doza, ki naj bi statistično gledano povzročila človekovo smrt, ni pa nujno, da človek tudi dejansko umre. Letalna doza pa je tista doza, pri kateri človek umre, le-ta se lahko razlikuje (je večja ali pa manjša) od smrtne.

6. Speed posameznika napolni z energijo.
RESNIČNO: Amfetamini (znani tudi kot speed, billy whiz, crystal, ice, uppers ...), belkast prah grenkega okusa, ki se ga lahko "snifa", vzame v obliki tablete ali injicira v tekoči obliki, telo napolnijo z energijo. Človek postane samozavestnejši in "pripravljen na akcijo". Speed poveča njegovo vzdržljivost, tako lahko zdrži dolgo časa brez spanja in hrane. Cena za to pa je visoka. Noči na speedu ponavadi sledijo dnevi depresije, nemira, tavanja in zbeganosti. Pogosto je hitro menjavanje razpoloženj, z močnimi čustvenimi in tudi nasilnimi izbruhi. Na kratko, uživalec brezpogojno potrebuje novo energijo, da bo ublažil grozno počutje - potrebuje amfetamine. In tako naprej v začaranem krogu. Na žalost pa je groznih dni veliko več kot "naspeediranih". Redno jemanje amfiteminov povzroči mentalno odvisnost. Posameznikovi strahovi se povečajo pod vplivom uživanja amfiteminov, kar lahko po mnenju strokovnjakov vodi tudi k razvoju duševne bolezni. Amfetamini zmanjšujejo tudi telesno odpornost. In ker tisti, ki so na speedu, uživajo manj hrane, tudi pogosteje obolevajo.

7. Vdihavanje lepil in lakov ni prepovedano, zato zdravju ni škodljivo.
NERESNIČNO: Uporaba lepil in lakov ni prepovedana, saj jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju, tako da jih je mogoče dobiti skoraj povsod v prosti prodaji. Vendar njihova osnovna fukcija ni omamljanje. Vdihavanje hlapov, zlasti če jim je človek dalj časa izpostavljen, je za zdravje nevarno. Človek je omotičen, "pijan", pogosto vidi stvari, ki jih v resnici ni tam, kamor je uperjen njegov pogled. Halucinacijam se kasneje, ko učinek hlapov popusti, pridružijo še slabost, utrujenost in strah. Tudi močan glavobol ni tako redka posledica inhaliranja. Zaradi prevelike doze lahko izgubi zavest, pri čemer mu grozi velika nevarnost, da se zaduši z lastnimi izbljuvki, zlasti če mu je slabo. Dolgotrajno vdihovanje lepil in lakov lahko povzroči depresijo, kronično utrujenost, slabi pa tudi sposobnost koncentracije. Raziskave v tujini so potrdile, da tovrstni "učitki" povzročajo okvare možganov, ledvic, jeter, pljuč in srca.

8. Slabega tripa z LSD-jem ni.
NERESNIČNO: Trip z LSD ni vedno zabavno potovanje, temveč se lahko spremeni v najhujšo nočno moro. Namesto bleščečih barv, izkrivljenih podob in zvokov, norih halucinacij, skratka plavanja v višavah, lahko LSD človeka dobesedno "pribije" v tla. Strah, tresavica in nobenega izhoda, dokler tripa ni konec, kar pa lahko traja tudi 6 do 12 ur. Po slabem tripu se bo moral uživalec spopasti še z omotico, vrtoglavico, depresijo. Prav tako bo težko zbral svoje misli, kar bo povzročilo zmedenost. LSD je ena najbolj nepredvidljivih drog, saj je njen učinek odvisen od človekovega počutja in zavesti. Z LSD je verjetnost, da se bo uživalec imel slabo, večja kot pri dugih drogah. Jemanje LSD na zabavah, kjer je obkrožen z neznanci, zato ni ravno priporočljivo. Dobro zabavo lahko pokvari, iz slabe pa lahko naredi še večjo grozo. Ko je na tripu, dobrem ali slabem, ni sposoben nadzirati svojega razuma oziroma svojih misli, kar je lahko zanj zelo nevarno. Nevarnost je še večja pri tistih, ki so pod stresom ali pa imajo različne duševne probleme. Za uživalca se lahko potovanje konča tragično; na primer, da je v četrtem nadstropju in si pod vplivom LSD predstavlja, da je ptič. Ptič pa seveda leti. Za uživalca pa bi se takšno letenje tragično končalo štiri nadstropja nižje.

9. Z jemanjem amfetaminov človek hitro izgublja telesno težo.
RESNIČNO: Amfetamini zmanjšajo tek oziroma potrebo po hrani in ker človek je manj, izgublja telesno težo. Vendar izguba kilogramov ne bo vplivala na dobro počutje. Nasprotno, počutje bo izredno slabo, saj jemanje amfetaminov izrazito negativno učinkuje na telo. Tudi videz ne bo najboljši zaradi škodljivih vplivov speeda na kožo in zdravje zob. S speedom torej lahko izgubimo kilograme, vendar pa pri tem tvegamo svoje zdravje.

10. Pri zadostni količini zaužite tekočine ecstasy ni nevaren.
NERESNIČNO: Škodljivih in nevarnih učinkov ecstasyja za človekovo zdravje ne izničimo z zadostno količino zaužite tekočine. Nasvet, da je treba piti večje količine osvežilnih pijač, velja samo za tiste, ki veliko plešejo in pri tem z znojenjem izgubljajo telesno tekočino. Dejstvo je, da je za druge pitje velikih količin osvežilnih pijač lahko izredno nevarno. Količina zaužite tekočine ne sme presegati enega litra v eni uri. Priporočljivo je piti sadne sokove, kar zmanjša verjetnost možganske kapi (preprečuje nabreklost/otekanje možganov). Mešanje ecstasyja z alkoholnimi pijačami lahko privede do odpovedi jeter in/ali ledvic.

11. Mamila posameznika potegnejo iz depresije.
NERESNIČNO: Pod vplivom mamil lahko mogoče za kratek čas pobegnemo v drug," lepši" svet, kjer ni depresij ter napetosti. Ko pa učinek mamil popusti, lahko zapademo še v večjo depresijo, saj je leta pri skoraj večini drog stalen spremljajoč dejavnik. Čim bolj so zasvojeni, tem daljša so lahko obdobja depresij.Depresije se ponovno ubranimo le z novim odmerkom mamila. Začaran krog?!

12. Nikotin in alkohol sta drogi, čeprav nista prepovedana.
RESNIČNO: Čeprav nikotin in alkohol nista na seznamu prepovedanih drog, sta ti substanci lahko enako močni in nevarni drogi kot druge vrste mamil. Tako nikotin kot alkohol povzročita fiziološko kot psihološko odvisnost. Prav tako je dokazan njun škodljiv vpliv na zdravje, če omenimo le dve bolezni cirozo jeter (alkohol) in rak na dihalih. Glede prepovedi pa samo to, da je po zakonu prepovedana prodaja cigaret osebam mlajšim od 15 let, prav tako pa je mladoletnikom prepovedano točenje alkoholnih pijač v gostinskih lokalih.