V Evropi je zaenkrat le droga etničnih
manjšin, ki pa lahko postane resen problem.
V
predlogu novega zakona o nedovoljenih
drogah, ki je v parlamentarni obravnavi,
je med drogami, ki jih je prepovedano
gojiti, navedena tudi za nas dokaj neznana
droga z imenom khat, v nekaterih
arabskih in afriških državah je zelo razširjena,
pojavlja pa se tudi že v nekaterih evropskih
velemestih.
Khat (Catha Edulis), ki ga po svetu
poznajo tudi pod drugimi imeni, kot so
"qaad", "jaad", "qat",
"miraa", je grmičasta rastlina,
katere listi in vršički stebel pri žvečenju
povzročajo učinke, ki so podobni učinkom
stimulativne droge amfetamin.
Khat
so v Etiopskem višavju poznali že v antičnih
časih. Od tu so ga razni osvajalci
in popotniki prenesli na ozemlje današnje
Somalije, Džibutija, Jemna, Kenije, Madagaskarja,
jugovzhodne Afrike in jugozahodnih arabskih
držav.
Khat
uspeva predvsem v hribovitem območju,
na nadmorski višini 1.500 do 2.000 m.
Barva stebel khata ima razpon od zelene
do rdeče, zato strokovnjaki govorijo o
dveh dominantnih tipih rastline: "belem"
in "rdečem" khatu. Strokovnjaki
so ugotovili, da khat vsebuje dve psihoaktivni
komponenti, katinon in katin. Koncentracija
Katina je v rastlini tako majhna, da najverjetneje
ne povzroča stimulacije osrednjega živčnega
sistema. Za vse učinke naj bi bila
"odgovorna" predvsem komponenta
katinon.
Povprečen
uživalec potrebuje za enkratno uživanje
približno 50 g khata. Žveči predvsem
nežne liste in vršičke stebel rastline.
Med žvečenjem nastaja sok, ki ga uživalec
pogoltne s slino. Ostanek, ki med uživanjem
ostaja v ustih, pa uživalec nabira pod
licem, kjer mu nastaja značilna izboklina.
Ker določene snovi v khatu povzročajo
suha usta, uživalci spijejo ogromne količine
tekočine, zlasti čaj in brezalkoholne
pijače. Khat povzroča psihično odvisnost.
Ponavadi
se prodaja zvezan v šop, ki tehta od 85
do 100 g. Cena takega šopa je približno 1500 SIT. Iz enega kilograma khata,
ki uvoznika iz zahodnih držav v deželi
proizvajalki stane približno 3000 SIT,
je mogoče narediti približno 10 šopov.
Iz tega je razvidno, da je trgovina s
khatom donosen posel, zato je v prihodnje
moč pričakovati večji razmah trgovine
z njim, še zlasti zato, ker v mnogih državah
še vedno ni na seznamu nedovoljenih drog.
V
biltenu Združenih narodov o drogah iz
leta 1980 so strokovnjaki zapisali, da
khat lahko povzroči zobne in želodčne
bolezni, cirozo jeter in impotenco. Poročilo
tudi pravi, da lahko khat v veliki meri
prispeva k hipertenziji, migreni in možganskim
krvavitvam.
Ker
njegovo uživanje pripelje do problemov,
ki so socialne, zdravstvene in ekonomske
narave, se organizacija Združenih narodov
že dolgo bori za prepoved njegovega gojenja.
Khat so na primer v Saudski Arabiji prepovedali
že leta 1956, v Somaliji pa je vlada leta
1983 prepovedala posest khata in trgovino
z njim. Danes ga zakonito gojijo zlasti
v Keniji, Jemnu in nekaterih drugih vzhodnoafriških
državah in ga od tam izvažajo v sosednje
države, pa tudi v Evropo. Jemenska vlada
je sicer naredila prvi korak s tem, da
je njegovo gojenje obdavčila oziroma naložila
dodatne dajatve tistim, ki ga gojijo,
vendar pa je to premalo, da bi dosegla
zmanjšanje problemov, ki ga povzroča njegovo
uživanje.
Največji
problem pri trgovini s khatom predstavlja
dejstvo, da ima psihoaktiven učinek
le, če je svež - zaužit mora biti v roku
24 ur potem, ko je bil obran. Zaradi
tega morajo imeti trgovci s khatom izredno
dobro organizirano dostavno mrežo, katere
vzpostavitev pa v današnjem času pravzaprav
sploh ne predstavlja večjega problema.
V
Evropi je khat razširjen predvsem v etničnih
manjšinah, ki prihajajo iz držav, kjer
je khat doma. Tako na primer angleški
strokovnjaki ocenjujejo, da je samo v
Londonu približno 4.000 Somalijcev, ki
ga stalno uživajo. Morda je prav to, da
je khat trenutno še vedno droga, ki jo
uživajo predvsem zaprte etnične skupnosti,
razlog, da je v večini zahodnih držav
še vedno legalna droga. Večina strokovnjakov
pa soglaša s tem, da je treba že zdaj
reagirati in sprejeti potrebne ukrepe,
ker bo po integraciji pripadnikov druge
generacije etničnih skupnosti, ki so navajeni
uživanja khata, postal problem v zahodnih
državah s to drogo morda že neobvladljiv.
| Učinki
ob žvečenju khata: |
Učinki,
ki sledijo kasneje: |
| anoreksija |
nespečnost |
| nespečnost |
otopelost |
| pomanjkanje
utrujenosti |
pomanjkanje
koncentracije |
| hiperaktivnost |
občutek
slabosti |
| evforija |
glavobol |
| razburjenje |
|
| čezmerna
zgovornost |
|
| halucinacije |
|
| dobro
počutje |
|
Zdravstveni
problemi, ki lahko nastanejo zaradi uživanja
khata:
- kronično zaprtje
- razne duševne bolezni
- želodčni čir
- v izjemnih primerih toksična psihoza
Avtor
članka: Damjan Potparič
Podatke
na teh straneh je omogočilo in dovolilo
v objavo Ministrstvo
za notranje zadeve, za kar se
jim prav lepo zahvaljujemo.]