V Evropi je zaenkrat le droga etničnih manjšin, ki pa lahko postane resen problem.

V predlogu novega zakona o nedovoljenih drogah, ki je v parlamentarni obravnavi, je med drogami, ki jih je prepovedano gojiti, navedena tudi za nas dokaj neznana droga z imenom khat, v nekaterih arabskih in afriških državah je zelo razširjena, pojavlja pa se tudi že v nekaterih evropskih velemestih.

Khat (Catha Edulis), ki ga po svetu poznajo tudi pod drugimi imeni, kot so "qaad", "jaad", "qat", "miraa", je grmičasta rastlina, katere listi in vršički stebel pri žvečenju povzročajo učinke, ki so podobni učinkom stimulativne droge amfetamin.

Khat so v Etiopskem višavju poznali že v antičnih časih. Od tu so ga razni osvajalci in popotniki prenesli na ozemlje današnje Somalije, Džibutija, Jemna, Kenije, Madagaskarja, jugovzhodne Afrike in jugozahodnih arabskih držav.

Khat uspeva predvsem v hribovitem območju, na nadmorski višini 1.500 do 2.000 m. Barva stebel khata ima razpon od zelene do rdeče, zato strokovnjaki govorijo o dveh dominantnih tipih rastline: "belem" in "rdečem" khatu. Strokovnjaki so ugotovili, da khat vsebuje dve psihoaktivni komponenti, katinon in katin. Koncentracija Katina je v rastlini tako majhna, da najverjetneje ne povzroča stimulacije osrednjega živčnega sistema. Za vse učinke naj bi bila "odgovorna" predvsem komponenta katinon.

Povprečen uživalec potrebuje za enkratno uživanje približno 50 g khata. Žveči predvsem nežne liste in vršičke stebel rastline. Med žvečenjem nastaja sok, ki ga uživalec pogoltne s slino. Ostanek, ki med uživanjem ostaja v ustih, pa uživalec nabira pod licem, kjer mu nastaja značilna izboklina. Ker določene snovi v khatu povzročajo suha usta, uživalci spijejo ogromne količine tekočine, zlasti čaj in brezalkoholne pijače. Khat povzroča psihično odvisnost.

Ponavadi se prodaja zvezan v šop, ki tehta od 85 do 100 g. Cena takega šopa je približno 1500 SIT. Iz enega kilograma khata, ki uvoznika iz zahodnih držav v deželi proizvajalki stane približno 3000 SIT, je mogoče narediti približno 10 šopov. Iz tega je razvidno, da je trgovina s khatom donosen posel, zato je v prihodnje moč pričakovati večji razmah trgovine z njim, še zlasti zato, ker v mnogih državah še vedno ni na seznamu nedovoljenih drog.

V biltenu Združenih narodov o drogah iz leta 1980 so strokovnjaki zapisali, da khat lahko povzroči zobne in želodčne bolezni, cirozo jeter in impotenco. Poročilo tudi pravi, da lahko khat v veliki meri prispeva k hipertenziji, migreni in možganskim krvavitvam.

Ker njegovo uživanje pripelje do problemov, ki so socialne, zdravstvene in ekonomske narave, se organizacija Združenih narodov že dolgo bori za prepoved njegovega gojenja. Khat so na primer v Saudski Arabiji prepovedali že leta 1956, v Somaliji pa je vlada leta 1983 prepovedala posest khata in trgovino z njim. Danes ga zakonito gojijo zlasti v Keniji, Jemnu in nekaterih drugih vzhodnoafriških državah in ga od tam izvažajo v sosednje države, pa tudi v Evropo. Jemenska vlada je sicer naredila prvi korak s tem, da je njegovo gojenje obdavčila oziroma naložila dodatne dajatve tistim, ki ga gojijo, vendar pa je to premalo, da bi dosegla zmanjšanje problemov, ki ga povzroča njegovo uživanje.

Največji problem pri trgovini s khatom predstavlja dejstvo, da ima psihoaktiven učinek le, če je svež - zaužit mora biti v roku 24 ur potem, ko je bil obran. Zaradi tega morajo imeti trgovci s khatom izredno dobro organizirano dostavno mrežo, katere vzpostavitev pa v današnjem času pravzaprav sploh ne predstavlja večjega problema.

V Evropi je khat razširjen predvsem v etničnih manjšinah, ki prihajajo iz držav, kjer je khat doma. Tako na primer angleški strokovnjaki ocenjujejo, da je samo v Londonu približno 4.000 Somalijcev, ki ga stalno uživajo. Morda je prav to, da je khat trenutno še vedno droga, ki jo uživajo predvsem zaprte etnične skupnosti, razlog, da je v večini zahodnih držav še vedno legalna droga. Večina strokovnjakov pa soglaša s tem, da je treba že zdaj reagirati in sprejeti potrebne ukrepe, ker bo po integraciji pripadnikov druge generacije etničnih skupnosti, ki so navajeni uživanja khata, postal problem v zahodnih državah s to drogo morda že neobvladljiv.

Učinki ob žvečenju khata:	Učinki, ki sledijo kasneje:
anoreksija	nespečnost
nespečnost	otopelost
pomanjkanje utrujenosti	pomanjkanje koncentracije
hiperaktivnost	občutek slabosti
evforija	glavobol
razburjenje
čezmerna zgovornost
halucinacije
dobro počutje

Zdravstveni problemi, ki lahko nastanejo zaradi uživanja khata:

• kronično zaprtje
• razne duševne bolezni
• želodčni čir
• v izjemnih primerih toksična psihoza

Avtor članka: Damjan Potparič

Podatke na teh straneh je omogočilo in dovolilo v objavo Ministrstvo za notranje zadeve, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo.]