Piše:
Christian Gostečnik, OFM
|
|
 Prazniki
so čas, ko se družina zbere in si vzame čas zase. To so
tisti najsvetlejši trenutki v življenju vsakega zakona in
družine, ko se znova začutimo, se medsebojno obdarujemo
v znamenje hvaležnosti in se veselimo, da smo skupaj. Veselimo
se drug drugega in drug z drugim delimo srečo.
Na
žalost pa veliko ljudi prazniki ne napolnijo z veseljem
in srečo, ampak jih dobesedno izpraznijo. Temu bi lahko
rekli, da se ravno med prazniki najbolj pokaže, kdo in kaj
v resnici smo. Ko ni več utečenega dnevnega reda služb in
šol, ostajamo skupaj ali smo kar prisiljeni, da preživimo
skupaj dlje časa; če se tudi sicer ne razumemo, so zato
prazniki za nas še posebej stresno obdobje. Posledica tega
je, da se ljudje, ki se tudi sicer ne razumejo, ravno med
prazniki še bolj oddaljijo drug od drugega. Njihovi odnosi
postanejo še bolj stresni ali konfliktni, in ravno med prazniki,
včasih pa že pred prazniki, zlasti pa po praznikih ljudje
naredijo boleče ločitve, odločajo se za odhode in tako še
povečujejo stres v svojem že tako razrvanem življenju. Z
drugimi besedami: zaradi morečega in razjedajočega stresa,
ki ga doživljajo med prazniki, dokončno obupajo in si srečo
iščejo drugje. To pa velikokrat zelo katastrofalno vpliva
na vse, zlasti na otroke.
PO
SEDMIH LETIH LOČITEV
Pa ne samo med prazniki, tedaj so družinski in zakonski
konflikti samo najbolj akutni, tudi sicer se število ločenih
partnerjev skoraj dnevno povečuje; kar polovica vseh ločitev
se zgodi v prvih sedmih letih skupnega življenja. Številni
si potem iščejo rešitev in srečo drugje, v drugem odnosu.
Vendar tudi tu statistike pokažejo dokaj žalostno sliko,
namreč da so drugi zakoni celo za deset odstotkov bolj ranljivi
oziroma da se v drugem zakonu ljudje več ločujejo kot v
prvem zakonu.
Eno
izmed najbolj žalostnih dejstev je, da šele ko se zakonca
ločita, spoznata, koliko sta s tem izgubila. Vendar je tedaj
že prepozno. Potem ko so vsi dokumenti podpisani in pohištvo
razdeljeno in ko imata že vsak svoje stanovanje, ugotovita,
koliko sta imela skupnega. Skratka, v zadnjem času vse bolj
ugotavljamo, da je lahko ločitev zelo travmatična stvar
za oba bivša zakonca. Seveda pa živeti v stalnem strahu
in nasilju ter grobi konfliktnosti povečuje možnost obolenja
za okrog 35 % zakoncev ter lahko zmanjša njihovo življenjsko
doba celo za štiri leta.
Zakaj
je temu tako, še nimamo povsem dokončnega odgovora. Del
odgovora je gotovo v tem, da nesrečna zakonca živita v stalnem
ali kroničnem fiziološkem kakor tudi psihološkem stresu.
To pa pušča posledice tako v duševnosti kakor na organizmu,
kar pa še nadalje povzroča fizične bolečine oziroma veliko
občutljivost za telesna obolenja, vključno z visokim krvnim
tlakom, boleznimi srca ter celo kopico psiholoških problemov,
kot so depresija, samomor, brutalnost do sebe in drugih,
psihoze in vseh vrst zasvojenosti.
Ni torej
čudno, da srečno poročeni pari okušajo te težave v veliko
manjši meri. Poleg tega pa so srečni ali zadovoljni ljudje
tudi veliko bolj v stiku s svojim organizmom, cenijo svoje
zdravje - verjetno tudi za to, ker ti zakonci skrbijo drug
za drugega. V zadnjem času pa raziskovalci celo ugotavljajo,
da zadovoljno partnersko življenje neposredno vpliva tudi
na obrambni sistem partnerjev. To pa preprečuje razna obolenja.
Hkrati pa nam je zdaj tudi jasno, da ločitev zniža odpornost
proti raznim boleznim, kot so na primer nalezljive bolezni.
Povrh tega je v zadnjem času tudi že znano, da so bela krvna
telesca, ki sestavljajo glavnino obrambnih sistemov v imunskem
sistemu, pri zadovoljivih odnosih zakoncev veliko številčnejša
kot pri konfliktnih parih. Zanimivo pa je tudi dejstvo,
da otroci, ki odraščajo v konfliktnih družinah, kažejo oziroma
v veliko večji meri trpijo za depresijo, vedenjskimi in
učnimi težavami, v šoli pa imajo celo manj izostankov.
Presenetljive statistike med
ločenimi ponujajo:
Neporočeni moški med petinštiridesetim in štiriinšestdesetim
letom, pa naj živijo sami ali pa še s kom, umrejo
dvakrat prej kot poročeni moški v enakem časovnem
razdobju.
Če
primerjamo poročene ženske z ločenimi, so ločene
petkrat bolj nagnjene k raznim psihičnim obolenjem
kot poročene.
Avtomobilske
nesreče so med ločenimi moškimi in ženskami trikrat
pogostejše kot med poročenimi moškimi in ženskami.
Ločeni
odrasli, predvsem moški, so veliko bolj nagnjeni
k telesnim in psihičnim obolenjem in tveganemu vedenju,
ki lahko skrajša njihovo življenjsko dobo.
Ločene
ženske in moški so nagnjeni k večjim duševnim problemom
in prej obolijo za rakom ter se v večji meri zatekajo
k vsem vrstam zasvojenosti kot pa poročene ženske
in moški.
|
Zdravo živimo takrat, ko poskrbimo
za zdravo prehrano in primerno telesno dejavnost.
Nič manj pomembno pa ni poskrbeti za zdrave, funkcionalne
medsebojne odnose, ki odločilno vplivajo na telesno
in duševno počutje, predvsem pa dajejo smisel, kar
je zanesljivo temeljna motivacijska sila zdravega
življenja.
|
|
