Pišejo: doc. dr. Damir Karpljuk, doc. dr. Mateja Videmšek, mag. Edvin Derviševič, dr. med., prof. Franc Rožman, Mare Novak in Gašper Suhadolnik

Zmanjševanje telesne teže, po domače hujšanje, je nekaj, s čimer se večina ljudi srečuje vsak dan...Vsaj v besedah, pogovorih. Moderne so različne diete, programi hujšanja, oblačila za potenje, električni pripomočki itd. Če smo malo pikri, lahko dodamo, da se tu in tam kdo celo spomni, da tudi telesno gibanje in športne dejavnosti lahko pripomorejo k urejanju energijskega ravnovesja in s tem k odpravljanju številnih neljubih spremljajočih dejavnikov debelosti.

Tudi v zvezi z debelostjo velja stara resnica: najprej spoznaj, potem ukrepaj! Če se torej odločamo shujšati, se velja prej seznaniti s tem, zakaj in kako se redimo, katere bolezni nas ogrožajo zaradi debelosti, kako izračunamo svojo primerno težo, kakšna odstopanja so dopustna... Ko pa se za hujšanje odločimo, je še kako pomembno vedeti, kako se hujšanja lotiti, da bomo ostali zdravi, in kako je mogoče z rednim gibanjem in uravnoteženo prehrano dolgoročno vzdrževati primerno telesno težo.

Zakaj se redimo in kdo je debel?

Človek se začne rediti zaradi različnih razlogov. Veliko vlogo za nastanek debelosti (adipoznosti) imajo dednost, presnovni procesi, družbeno-gospodarske razmere, psihološki razlogi, pomanjkanje gibanja, neurejena in neredna prehrana.… Zlasti negibanje povzroča porast debelosti in poslabšanje diabetesa (sladkorne bolezni), vzroka številnih bolezni sodobnega časa, ki se velikokrat končajo tragično, tudi s prezgodnjo smrtjo.

Že pri ugotavljanju vzrokov debelosti naletimo na težave. Kako, denimo, za nekoga določiti, da je debel? Obstajajo različni načini ugotavljanja in ocenjevanja debelosti. Na primer s pomočjo preglednic, ki upoštevajo razmerja med telesno višino, telesno težo, kožne gube, obseg telesa, vpliv starosti in še marsikaj drugega. Tudi ni primernega načina, da bi ugotavljali vzroke debelosti na podlagi družbenih in psiholoških dejavnikov. Dodatna težava je neustrezno zajemanje podatkov o debelih osebah. Najpogosteje zabeležimo le ťrekorderjeŤ, tiste z ekstremno povečano telesno težo in spremljajočimi boleznimi.

Med razlogi, ki vplivajo na debelost, smo omenili tudi dednost. Nekateri avtorji (Mikič, Čišič in Ahmetovič, 1999) navajajo, da je možnost, da je delež debelosti pri otrocih, kjer je eden od staršev debel, okoli 40 do 50 odstotkov, kjer sta debela oba, pa so te vrednosti okoli 80 %. Pri starših z normalno telesno težo je debelih le 10 odstotkov otrok. Vendar pri tem debelosti otrok ne smemo pripisati le dednosti. Na debelost otrok lahko v veliki meri vplivajo način življenja in prehranjevalne navade družin.

Dve "vrsti" debelosti

Za kakšno vrsto debelosti gre pri posamezniku, ugotavljamo s pomočjo biopsije - to je tehnika jemanja vzorcev tkiva iz organizma, ki jih potrebujemo za analize - in z uporabo radioaktivnih izotopov. Poznamo dve osnovni obliki debelosti:

Hipertrofična debelost je najpogostejša pri odraslih. Je v tesni povezavi s presnovo ogljikovih hidratov in maščob. Domnevajo, da se začne s povečanim izločanjem inzulina v kri, zaradi česar se povečujejo maščobe (trigliceridi) v plazmi, kar je posredno povezano s povečevanjem velikosti maščobne celice. Posledica tega je povečevanje telesne teže. Povečano izločevanje inzulina v krvi je tesno povezano s količino vnesenih ogljikovih hidratov in s telesno nedejavnostjo. Ali če povzamemo: sprememba v izločanju inzulina je pri tej obliki debelosti posledica nesorazmerja med količino vnesenega ťsladkorja (hrane) v telo in njegove porabe. Pod pogojem, da v hrani, ki jo uživamo, obstaja presežek ogljikovih hidratov, se povečuje izločanje inzulina v krvi, kar pospešuje proces lipogeneze in spreminjanje sladkorjev v maščobe.

Pri hiperplastični debelosti je za odvečne kilograme značilno veliko število maščobnih celic. Ta oblika debelosti se navadno začne že v zgodnjem otroštvu. Običajno jo spremlja tudi hipertrofična debelost. Za obe obliki je pomembno, da posameznik spremeni način prehrane in postane telesno aktiven.

Merilo debelosti - indeks telesne mase

Leta 1997 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uvrstila debelost med kronične presnovne bolezni. Kot merilo za ugotavljanje debelosti je priporočena uporaba indeksa telesne mase - ITM oz. Body Mass Index (BMI). Indeks telesne mase določimo tako, da telesno maso (izraženo v kg) delimo s kvadratom telesne višine (izražene v metrih). Poglejmo si to na primeru 1,82 visoke in 83 kg težke osebe:

ITM = telesna masa (kg) / višina2 (m2) =

83 / (1,82 x 1,82) = 25,1 kg/ m2

Najugodnejši ITM je med 19 do 22, sprejemljiv je še do 25, predvsem, če človeka ne ogrožajo dejavniki tveganja (povišan krvni tlak, zvišana raven holesterola v krvi, sladkorna bolezen itd.). Vrednosti ITM nad 30 pomenijo debelost, pri kateri ogroženost strmo narašča.

Svetovna zdravstvena organizacija takole opredeljuje debelost in njene vplive na zdravje:

Tistim, ki hočejo shujšati, Svetovna zdravstvena organizacija priporoča:

ne hujšajte prehitro, izogibajte se t. i. udarnim dietam z manj kot 800 kcal na dan, čim več gibanja, uživanje manjših količin raznovrstne hrane, zmanjšanje količine maščob in mastnih jedi, v hrani naj bo manj sladkorja, slaščic, čokolade ... obroki naj bodo redni oz. jih ne preskakujte

Obstaja še nekaj formul oziroma načinov izračunavanja normalne telesne teže, ki ob omenjenih postavkah upoštevajo še spol in starost posameznika. Preprostejša kot te je Brokova enačba:

NTm = (TV v cm - 100) v kg NTm - normalna telesna teža za moške

NTž = (TV v cm - 105) v kg NTž - normalna telesna teža za ženske
TV – telesna višina

Zdravstvene težave, povezane z debelostjo

Dolga leta so raziskovalci sklepali, da so bile številne zdravstvene težave zaradi debelosti povezane z veliko količino maščobnega tkiva v telesu. Povečani telesni teži, vendar brez odvečnega maščobnega tkiva, niso posvečali pozornosti. Van Itallie pa je leta 1985 razvrstil ljudi glede na:

• stopnjo prevelike oz. premajhne telesne teže; uporabil je relativno telesno težo in indeks telesne mase (ITM),
• stopnjo suhosti ali debelosti; uporabil je vsoto tricepsov in podlopatično kožno gubo.
  

Avtor je ugotovil, da obstajajo ljudje s prekomerno telesno težo, ki pa niso debeli. Po drugi strani je odkril ljudi, ki imajo povečano količino maščobnega tkiva, a nimajo prevelike telesne teže. Pri obeh skupinah je odkril povečano nevarnost pojava nekaterih obolenj: povečano stopnjo smrtnosti, povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, nekatere vrste rakavih obolenj, sladkorno bolezen, bolezni žolčnika.

Debelost je neposredno povezana: s spremembami v normalnem delovanju telesa, povečanjem možnosti nekaterih telesnih obolenj, z napredovanjem že obstoječih obolenj, z negativnimi psihološkimi reakcijami.

Spremembe normalnega delovanja telesa

Količina in stopnja sprememb v normalnem delovanju telesa sta pri vsakem posamezniku različni. Odvisni sta od stopnje debelosti. Debeli ljudje imajo pogosto težave z dihanjem. To vodi k upočasnjenim reakcijam, ki izvirajo iz povišane koncentracije ogljikovega dioksida v krvi in povečane tvorbe eritrocitov, kar je odgovor na pomanjkanje kisika v krvi. To lahko privede do tromboze, povečanja srčne mišice in blokiranja delovanja srca.

Povečanje možnosti nekaterih telesnih obolenj

Z debelostjo je povezan razvoj nekaterih kroničnih degenerativnih obolenj, kot sta povečan krvni tlak in ateroskleroza. Poleg tega so pogoste različne prebavne motnje in težave v delovanju žlez z notranjim izločanjem, kot so neučinkovita presnova ogljikovih hidratov in sladkorna bolezen (diabetes - tip II). Obstajajo tudi razlike med spoloma glede lokacije kopičenja maščobe v telesu. Pri moških se odvečno maščobno tkivo kopiči predvsem v trebušnem predelu, pri ženskah pa običajno na nadlahtnicah, stegnih in zadnjici.

Raziskave so pokazale, da so z debelostjo zgornjega dela telesa povezani naslednji dejavniki tveganja: obolenja srca in ožilja, povišan krvni tlak, možganska kap, povišana raven lipidov v krvi, diabetes.

Napredovanje obstoječih obolenj

Vpliv debelosti na napredovanje že obstoječih obolenj še ni povsem dokazan, vendar domnevajo, da je debelost eden od dejavnikov, ki povzročijo poslabšanje stanja. Pri nekaterih obolenjih je znižanje telesne teže sestavni del zdravljenja nekaterih obolenj. Ta obolenja so: angina pektoris, povišan krvni tlak, srčni infarkt, krčne žile, sladkorna bolezen, ortopedske težave (obolenja sklepov, tetiv, mišic, bolečine v hrbtenici in križu).

Negativne psihološke reakcije

Pri mnogih ljudeh ťnagon hranjenjaŤ izvira iz čustvenih in psiholoških težav. Kasneje se - zaradi debelosti in če se človek primerja z modelom idealnega telesa - te težave še okrepijo. Zato je razumljivo, da nekateri posamezniki ob poskusih hujšanja potrebujejo strokovno psihiatrično pomoč.

Ilustracija: Igor Ribič