Ali je skrb za lastno zdravje odraslih Slovencev povezana z njihovo športno aktivnostjo?

V Sloveniji, točneje na Fakulteti za šport v Ljubljani v sodelovanju s Centrom za raziskovanje javnega mnenja in množicnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, že skoraj trideset let sistematicno spremljamo športno aktivnost odraslih prebivalcev Slovenije. Z vprašanji, ki smo jih vsa leta postavljali, poskušamo ugotoviti, kakšni so načini in oblike športne aktivnosti, ter spoznavati, katere dejavnosti oz. panoge so pri Slovencih najbolj priljubljene.

Vprašanj vseh trideset let nismo spreminjali, z vprašalnikom pa lahko ugotovimo, kakšna je povezanost med nekaterimi socialno-demografskimi značilnostmi izbranega (sicer reprezentativnega) vzorca in športno dejavnostjo. Pri tem smo najpogosteje obravnavali in ugotavljali, kako na pogostnost in način športne dejavnosti vplivajo spol, starost in izobrazba, občasno pa tudi kraj bivanja, velikost naselja, položaj na delovnem mestu, osebni dohodek, zakonski stan, število družinskih članov ipd.

Vedno bolj jasno postaja vsem - mladim, starim, zdravim in malo manj zdravim, da je primerna telesna aktivnost v današnjem življenju nujna sestavina kakovostnega življenja, saj je izjemno pomemben dejavnik ohranjanja in izboljševanja zdravja. In nasprotno: negibanje je povzročitelj številnih bolezni in nevšečnosti, med njimi tudi bolezni srca in ožilja, proti katerim se na različne načine bojuje tudi Društvo za zdravje srca in ožilja. Med prizadevanji za doseganje svojih ciljev je en od načinov tudi spodbujanje k telesni oziroma športni aktivnosti, opozarjanje na škodljive posledice telesne neaktivnosti in ne nazadnje tudi organiziranje različnih akcij, kjer je vsebinsko vpeta tudi telesna dejavnost.

Rezultate, ki jih predstavljamo, smo dobili iz podatkov anketiranja Centra za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (izvedeno novembra in decembra 2001).

KAKO POGOSTO SE UKVARJATE S ŠPORTOM?

Na naše temeljno vprašanje "Kako pogosto se ukvarjate s športom?", smo dobili naslednje odgovore:


Graf 1: Pogostnost športne aktivnosti Primerjava z letom 1996

Kot vidimo, skoraj polovica odraslih Slovencev in Slovenk nima nobenega stika s športom. Dobljen podatek na vsak nacin ni spodbuden in precej presega srednjeevropsko povprecje. Drugo polovico prebivalcev, ki je športno aktivna, pa lahko razdelimo na dva dela: prva polovica je redno, to pomeni vsaj dvakrat na teden, športno aktivna; drugi del je dejaven občasno, neredno in tudi redko.

Naša prizadevanja in tudi različne aktivnosti v Sloveniji (tako na državni kot tudi na lokalni ravni) so seveda usmerjeni k temu, da bi se število redno aktivnih čim bolj povečalo, da bi občasno aktivni postali bolj redni in da bi se tiste, ki jih v športu ni, skušali pritegniti in jim odkriti lepote, prijetnosti in koristne posledice športne aktivnosti. Če primerjamo te rezultate s tistimi, ki smo jih z enako študijo dobili v letu 1996, pa lahko vendarle ugotovimo, da smo v petletnem obdobju vendarle napredovali. Nekoliko se je zmanjšal delež neaktivnih, predvsem pa se je povecal delež redno aktivnih - z 20 odstotkov na 25 odstotkov, torej z ene petine na eno četrtino. Za petletno obdobje so to vsekakor zelo spodbudni podatki. Ob grafu 1 so prikazani odstotki, ki opozarjajo, za koliko so se posamezne stopnje športne aktivnosti v petih letih spremenile. Vrednosti so v odstotkovnih točkah. Ce pa hočemo prikazati, za koliko odstotkov se je v obravnavanih petih letih dvignila oz. popravila redna, dva- do trikrattedenska dejavnost, moramo zapisati, da kar za 54 odstotkov! Upamo, da je del tega izjemnega pozitivnega skoka tudi posledica različnih akcij Društva za zdravje srca in ožilja za spodbujanje telesne in športne aktivnosti.


SKRB ZA SVOJE ZDRAVJE

Drugo temeljno vprašanje, ki ga v tem prispevku obravnavamo, je vprašanje o skrbi za svoje lastno zdravje. Po odgovorih sodec (graf 2) so odrasli Slovenci v glavnem prepričani, da dovolj skrbijo za svoje zdravje. Teh je več kot 70 odstotkov. Zelo majhen, neznaten delež se za zdravje sploh ne zanima, kaka četrtina pa se zaveda, da bolj malo skrbi za svoje zdravje. Splošna slika je torej ugodna. Slovenci kar dobro skrbimo za svoje zdravje. Sicer pa dobro vemo, da zdravje znamo ceniti šele takrat, ko zbolimo. Takrat bi dali vse (in tudi damo), da bi ozdraveli. In potem kaj kmalu pozabimo na hude tegobe, bolečine, svojo nemoč … Pa ne bi smeli! Za zdravje moramo skrbeti vedno in povsod, saj lahko le stoodstotno zdrav človek daje vse od sebe oz. z lahkoto izpolnjuje svoje delovne in družinske obveznosti, prosti čas pa izkoristi za svoje konjicke, šport in razvedrilo.

Graf 2: V koliki meri skrbite za svoje lastno zdravje (v odstotkih)?

Naše kljucno vprašanje pa se glasi: "Ali je skrb za zdravje kaj povezana s športno dejavnostjo?" To smo ugotovili tako, da smo odgovore prej omenjenih vprašanj obravnavali hkrati, jih med sabo križali. Hoteli smo ugotoviti, ali pravilno pricakujemo rezultate, da se tisti, ki bolj skrbijo za svoje zdravje, tudi vec ukvarjajo s športom, in da so tisti, ki manj skrbijo za svoje zdravje, tudi manj športno aktivni. Naša pricakovanja so se v celoti uresnicila, saj je pricakovana povezanost vec kot ocitna (graf 3). Sklenemo torej lahko, da je ta povezanost velika in seveda tudi statisticno znacilna.

Iz podatkov na grafu je lepo razvidno, da z manjšanjem skrbi za zdravje pada tudi delež redno športno aktivnih in hkrati močno rase delež športno povsem neaktivnih. Sklenemo torej lahko, da ljudje vendarle vse bolj ozavešcajo spoznanja o pomenu gibalne oz. športne dejavnosti za zdravje. Ker pa je takih ljudi še premalo, številne organizacije in združenja poskušajo na razlicne načine spodbujati k primerni in čim bolj redni telesni oz. športni aktivnosti.

Graf 3: Skrb za zdravje v povezavi s športno aktivnostjo (v odstotkih)
Športna aktivnost

Za konec bi rad naštel nekatere programe, ki na nacionalni ravni poskušajo spodbujati k čim bolj zdravemu načinu življenja - z ustreznim gibanjem, zdravo prehrano in ustreznim režimom življenja. To so: program CINDI v okviru Ministrstva za zdravje, "Slovenija, dežela aktivnega oddiha" v okviru Turisticne zveze Slovenije, "Slovenija tece" in "Slovenija kolesari", "Veter v laseh - s športom proti drogi" ter "Recept za zdravo življenje s športom" v organizaciji Odbora športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Skupni cilj navedenih in drugih številnih akcij in prireditev je privabiti cim vecji delež prebivalcev Slovenije k redni in po možnosti tudi kakovostni telesni oz. športni aktivnosti.