Piše: doc. dr. Aleš Blinc, dr. med., glavni urednik

Poletje je čas, ki se ga otroci neznansko veselijo, saj prinaša počitnice, sladoled in čofotanje v bazenih, jezerih in morju. Starši pričakujejo poletje z mešanimi občutki, saj se bliža težko pričakovani in trdo zasluženi dopust, pred katerim pa je treba še veliko postoriti in ne nazadnje poskrbeti, da letovanje ne zapusti prevelike luknje v družinskem proračunu. Stari starši so navadno najmanj navdušeni nad vročim poletjem in soparo, ki puhti iz razbeljenega asfalta.

Ob vročem vremenu se močno poveča pretok krvi skozi kožo, kar obremeni srce. Najhuje je, kadar se vročini pridruži vlaga v zraku, ki preprečuje izhlapevanje znoja, tako da potne srage polzijo po čelu, prsih in hrbtu, namesto da bi izhlapevale in hladile telo. Pasje dni najhuje občutijo srčni bolniki, ki jim namenjamo naslednje vrstice.

Bolniki s srčnim popuščanjem težko prenašajo temperaturo zraka, ki presega 22 o C, do česar v stanovanjih pride skorajda neizogibno, ko opoldanske temperature na prostem presežejo 30 o C. Dobra klimatska naprava lahko zato poleti prinese veliko olajšanje bolnikom, ki bivajo v prisojnih stanovanjih. Ob vročih dneh, ko je znojenje obilnejše, tudi bolnikom s srčnim popuščanjem priporočamo zaužiti približno pol litra več tekočine kot navadno, najbolje v obliki nesladkanega čaja. Hrane ni priporočljivo dodatno soliti z izgovorom, "da nadomestimo izgubljeno sol v znoju", saj že običajna prehrana vsebuje kar nekajkrat več soli, kot je telo potrebuje. Hrana naj bo v poletnih dneh manj kalorična in manj mastna, zato pa naj vsebuje več zelenjave in sadja. Prav bi bilo, če bi jedilnik ostal takšen vse leto. Bolniki s srčnim popuščanjem naj poleti nikar ne opustijo pogostega, celo vsakodnevnega tehtanja.

Pri tem ne gre za nečimrnost, temveč za ugotavljanje, ali je presnova telesnih tekočin uravnovešena. Kadar se v telesu nabira odvečna voda, se telesna teža hitro povečuje, kadar pa se telo izsušuje, se teža naglo manjša. Če bolniki s srčnim popuščanjem zabeležijo odklon od običajne telesne teže, ki je večji kot 1,5-2 kg, se je treba posvetovati z izbranim zdravnikom, ki jim bo priporočil količino zaužite tekočine in prilagodil odmerek diuretikov - zdravil, ki pospešujejo izločanje vode iz telesa. Čeprav bolnikom s srčnim popuščanjem že dolgo ne svetujemo več zgolj sedenja v naslanjaču in ležanja v postelji, je treba upoštevati, da srčni bolniki poleti še posebej težko prenašajo telesne obremenitve. V vročih mesecih je najbolj primerno opraviti sprehod v jutranjem hladu, preostanek dneva pa se izogibati naporom.

Zdravniki se te dni v ordinaciji pogosto srečujemo z vprašanjem, ali gre srčni bolnik lahko na dopust. Če je srčna bolezen v stabilni fazi, kar pomeni, da v bližnji preteklosti ni prišlo do poslabšanja, je dopust v priljubljenem kraju koristen. Seveda pa morajo bolniki svoje letovanje skrbneje načrtovati kot zdravi ljudje in se že pred odhodom pripraviti, da bodo kos morebitnim bolezenskim zapletom.

Srčnim bolnikom ne priporočamo letovanja ob morju v najbolj vročih mesecih - v juliju in avgustu. Primernejša sta junij in september, pa tudi tedaj se velja izogniti opoldanski pripeki. Pri sončenju je treba biti zmeren in uporabljati kremo, ki ščiti pred ultravijoličnimi žarki z visokim zaščitnim faktorjem. Sončenje kožo postara, prispeva pa tudi k nastanku kožnega raka! Na višku poletja, ko v nižinah in ob morju vročina neusmiljeno pritiska, je temperatura veliko prijetnejša nad 1000 m nadmorske višine, na primer na Pokljuki ali na Pohorju. Srčnim bolnikom seveda ne priporočamo napornih planinskih tur, marsikdo pa se bo rad sprehodil po gozdu. Da se nas ne lotijo klopi, ki prenašajo nevarne nalezljive bolezni, se je pred odhodom v gozd treba zaščititi s sredstvom, ki odbija žuželke, npr. z autanom ali offom. Seveda moramo paziti, da si sredstva ne vtremo v oči ali ga ne zanesemo v usta. Zavedati se moramo, da je ultravijolično sevanje v hribih še mnogo močnejše kot ob morju. Nikar si ne privoščimo popoldanskega dremeža v ležalniku na prostem, če bi bili pri tem izpostavljeni višinskemu soncu, temveč raje počivajmo v senci.

Kadar se srčni bolnik odpravlja na daljše potovanje, mora biti še posebej previden. Prav je, da dobro pozna zdravila, ki jih jemlje, in da na pot vzame zadostno količino, da jih pred povratkom ne bo zmanjkalo. Bolniki s koronarno boleznijo naj imajo zdravilo proti angini pektoris, kot so npr. tablete angised ali pršilo nitrolingual, vedno pri sebi. Na pot naj vzamejo zadnji izvid kardiologa ali zadnjo odpustnico iz bolnišnice, iz česar so razvidne diagnoze in odmerki priporočenih zdravil. Pri sebi je koristno imeti tudi kopijo zadnjega posnetka EKG, ki ob morebitnem zapletu močno olajša delo zdravniku v novem okolju. Zaradi vsega navedenega je prav, da se srčni bolnik pred načrtovanjem daljšega potovanja posvetuje s svojim izbranim zdravnikom ali zdravnico. Vsakomur, ne le bolnikom, svetujem, da si pred potovanjem v tujino priskrbi dodatno zdravstveno zavarovanje, ki pokrije stroške nujnega zdravljenja morebitne poškodbe ali bolezenskega zapleta. Stroški zavarovanja so zanemarljivo nizki v primerjavi s stroški bolnišničnega zdravljenja! Kadar potujemo, je dobro vedeti, kje ob načrtovani poti stoji najbližja bolnišnica, kamor se lahko zatečemo v primeru potrebe.

Če želimo, da nam bodo počitnice omogočile sprostitev, se nam ne sme muditi. Vzemimo si čas, saj smo na dopustu! Med daljšo vožnjo z avtomobilom se je priporočljivo vsaki dve uri za kratek čas ustaviti in se sprehoditi, da poživimo krvni obtok v nogah. Nevarnost dolgotrajnega sedenja za nastanek venske tromboze smo izčrpno predstavili v prejšnji številki naše revije. Za srčnega bolnika je treba, da ima na potovanju ob sebi zdravega sopotnika, ki mu pomaga pri prenašanju prtljage in mu lahko po potrebi še drugače priskoči na pomoč. Čeprav potujemo na dopust zato, da ubežimo enoličnosti vsakdanjika, za kronične bolnike počitnice ne smejo predstavljati prevelikega odmika od ustaljenih navad. Srčni bolniki tudi na letovanju potrebujejo lahko, pestro prehrano in možnost, da se uležejo in spočijejo vselej, ko so utrujeni. Le tako bodo na počitnicah uživali in si nabrali novih moči.

Upam, da s številnimi nasveti nikogar ne odvračam od odhoda na počitnice. Trdno verjamem, da je vselej bolje preprečevati kot zdraviti in da zaplete lažje obvladamo, če smo nanje pripravljeni.

Vsem bralcem želim svetlo in zdravo poletje!