Članek
je napisala
Barbara
Hrovatin, dr.med.
Objavljeno v reviji Zdravje, Avgust
2000 |
Bi
verjeli, da je le s spremembo načina življenja brez zdravil
ali operacije moč ne le preprečevati temveč celo zmanjšati
zožitve srčnih arterij?
Večina
od nas si napredek medicinske znanosti predstavlja v obliki
novih zdravil, nove kirurške tehnike, laserja ali kaj
podobno zapletenega in neskončno dragega. V času velikega
napredka tehnologije smo od medicine že kar nekako vajeni
pričakovati, da nam "od zunaj", brez večje lastne
udeležbe odpravlja bolečine in vrača zdravje. Kar težko
zares verjamemo, da na videz preproste odločitve, ki jih
vsak zase sprejema dan za dnem - kakšno hrano jemo, kako
se odzovemo na stres, se vdajamo razvadi kajenja ali ne,
se redno in dovolj gibljemo, koliko ljubezni podarjamo
in sprejemamo - lahko močno vplivajo na naše zdravje in
kvaliteto življenja. Pa vendarle je tako in zdravnik,
ki je prav z dokazovanjem vpliva načina življenja na aterosklerozo
srčnih arterij zaslovel po vsem svetu in v strogi medicinski
srenji povzročil pravo malo revolucijo, je Dr.Dean Ornish.
Dean
Ornish je zdravnik, specialist internist - kardiolog,
ki si je študijsko znanje nabiral na univerzah v Houstonu
in na Harvardu. Zadnjih 23 let vodi klinične raziskave,
ki so, in to prvič v novejši zgodovini medicine, dokazale,
da lahko korenite spremembe načina življenja ne le
zaustavijo aterosklerotično ožanje srčnih žil, temveč
ta proces celo obrnejo(!) - torej zmanjšajo žilne
zožitve, izboljšajo prekrvitev srca in s tem bistveno
vplivajo tudi na kvaliteto in dolžino življenja bolnika.
Presenetljive izsledke Ornisheve raziskave "Lifestyle
Heart Trial" glede ogromnega vpliva spremembe
življenjskega sloga ne le na preprečevanje temveč
tudi na dejansko zdravljenje koranarne srčne bolezni
brez uporabe zdravil ali operacij so objavile nekatere
najuglednejše medicinske publikacije (Lancet, New
England Journal of Medicine, JAMA, Americain Journal
of Cardiology in dr.). Dr.Dean Ornish je ustanovitelj
in direktor neprofitnega raziskovalnega inštituta
za preventivno medicino (Sausalito, Kalifornija),
klinični profesor na medicinski univerzi v San Franciscu
ter ustanovitelj tamkajšnjega centra za integrativno
medicino (Osher Center for Integrative Medicine),
je zdravnik - svetovalec predsednika Clintona in nekaterih
članov ameriškega kongresa, prejel je več pomembnih
medicinskih nagrad in napisal pet uspešnic (med drugim: "Jesti več, tehtati manj", "Dr.
Dean Ornishev program za zaustavljanje bolezni srca"),
s svojo zadnjo knjigo "Ljubezen in preživetje" pa je šel še korak dlje, prestopil še en medicinski
Rubikon in podrobno, tako s človeške, kot tudi s povsem
znanstvene plati, obdelal pomen ljubezni za zdravje
in dolžino življenja. |
Zgodba
o uspehu
Zdaj
sedeminštiridesetletni kardiolog iz Texasa, ZDA, je že
v času študija začel razvijati svojevrsten pristop do
bolezni srca in ožilja. V obdobju, ko se je medicina borila
proti tej bolezni številka ena v razvitem svetu predvsem
z vse dražjimi zdravili in kirurškimi tehnikami, je Ornisheva
ideja o zdravljenju le - teh s strogo vegetarijansko
prehrano, gibanjem, nekajenjem in uspešnim obvladovanjem
stresa, torej zgolj s spremembo načina življenja,
zares zvenela povsem neuresničljivo in blago rečeno neznanstveno.
Opogumljen z izjemnimi rezultati prvih manjših študij
je Dr.Dean Ornish že leta 1986 v San Franciscu zbral skupino
strokovnjakov in dovolj finančne podpore za pravi znanstveni
preizkus - kontrolirano raziskavo, s katero bi ugotovili
predvsem dvoje - ali je sploh možno ljudi dovolj motivirati
za res korenite in dolgoročne spremembe načina življenja
in ali zgolj slednje, brez dodanih zdravil ali operacije,
lahko vodijo v merljivo izboljšanje zdravstvenega stanja
(ne le subjektivnega počutja) bolnikov s koronarno srčno
boleznijo. Ornishevo revolucionarno idejo, da je proces
ateroskleroze moč zaustaviti in celo "obrniti"
ter prekrvitev srca izboljšati le z drugačnim življenjskim
slogom, so seveda mnoge vladne ter medicinske organizacije,
ki jih je prosil za financiranje raziskav, sprejele z
izrazitimi dvomi, češ: pacientov ni moč prepričati že,
da bi jedli manj mastno hrano ali vsaj redno jemali prepisana
zdravila, vi pa pričakujete, da bodo povsem opustili meso
IN nehali kaditi IN se redno gibali IN povrh vsega še
uro na dan posvetili sproščanju, meditaciji pa še hodili
na srečanja skupine???
Popolnoma
nemogoče!
A zgodilo se je prav to - motivirani skupini bolnikov
s koronarno srčno boleznijo je v Kaliforniji pod vodstvom
strokovne skupine Dr.Deana Ornisha uspelo korenito spremeniti
svoje življenjske navade in rezultati so presegli vsa
pričakovanja.
Program
imenovan "odpreti svoje srce"
Ornishev
program združuje pet osnovnih principov:
1) vegetarijanska prehrana z zelo malo maščob (manj kot 10%
energetskega vnosa, holesterola manj kot 10 gramov na
dan) - v primerjavi z običajno "zahodno" prehrano
gre za izjemno zmanjšanje vnosa maščob, še posebno nasičenih
in holesterola
2) redna, zmerna telesna dejavnost (običajno hoja),
30 minut na dan v območju srčnega utripa, ki se določi
za vsakega bolnika posebej
3) nekajenje
4) tehnike sproščanja za obvladovanje stresa (bolniki
se v prijetnih skupinah naučijo osnov relaksacijskega
dihanja, joge, vizualizacije in meditacije - sproščanju,
povezovanju s svojo notranjo tišino, posvečajo eno uro
vsak dan)
5) podporne skupine (sprva zasnovane le kot pomoč
za vztrajanje pri strogih prehranskih omejitvah, so se
skupine, kjer so lahko sodelovali tudi najožji družinski
člani bolnikov, kmalu razvile v izjemno pomembna srečanja
(en do dva krat na teden), kjer so bolniki lahko govorili
o svojih izkušnjah, strahovih in vrednotah ter razvijali
občutek povezanosti s seboj in z drugimi)
Ornisheva
prehranska navodila
- vegetarijanska prehrana, ki temelji na sadju,
zelenjavi, stročnicah ter neoluščenih žitih polnovredna
(nerafinirana) rastlinska hrana je bogat izvor
vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih fitokemikalij,
ki ugodno delujejo na zdravje, ne vsebuje holesterola
(ta se nahaja le v hrani živalskega izvora) in
vsebuje izjemno malo maščob; bolniki se tako odrečejo
procesirani rastlinski hrani (bela moka, oluščen
riž...) in vsej hrani živalskega izvora, dovoljena
je le uporaba jajčnega beljaka in povsem posnetih
mlečnih izdelkov - torej nobenega mesa, niti rib.
Odsvetovana so tudi rastlinska živila z večjo
vsebnostjo maščob (avokado, olive, oreščki, semena)
- do 10% kalorij iz maščob, manj kot 10 gramov na
dan holesterola, 70% dnevnega vnosa kalorij so
sestavljeni ogljikovi hidrati (neoluščena žita,
stročnice); tako majhen vnos maščob je moč doseči
le s popolno vegetarijansko prehrano. Razen dodatkov
večkrat nenasičenih maščobnih kislin v obliki
kapsul Ornisheva dieta tudi izključuje dodajanje
kateregakoli olja pri pripravi hrane.
- nič
kofeina (rad izzove aritmije in potencira stres);
izogibati se je potrebno tudi dekofeinizirani
kavi, kola napitkom in čokoladnim izdelkom
- sladkor in alkohol v zmernih količinah (čim manj,
nista pa absolutno prepovedana)
- kalorije
niso omejene
- glede
na novejše znanstvene izsledke se priporočajo
tudi prehranski dodatki, predvsem antioksidantov
(veliki odmerki vitaminov C in E) in večkrat nenasičenih
maščobnih kislin omega 3 (denimo Ribasan Forte),
tudi multivitaminski dodatek, ki naj vsebuje vitamin
B12, ne pa tudi železo
|
Hrana,
gibanje, nekajenje
...in ljubezen!...
Že
samo upoštevanje prehranskih navodil se zdi v vsakdanu
civiliziranega človeka povsem neživljenjsko inneizvedljivo, Ornishev program pa zahteva še čas za telesno aktivnost
in sproščanje. Velik delež "zaslug", da
je bolnikom s koronarno srčno boleznijo v raziskavi vendarle
uspelo tako korenito spremeniti svoje življenjske navade,
Dr.Ornish pripisuje prav tehnikam obvladovanja stresa
in srečanjem podpornih skupin. S preprostimi osnovami
joge, dihanja, meditacije in vizualizacije človek najde
stik sam s seboj, znova odkrije notranji mir in se nauči
drugače, manj škodljivo, odzivati na svoje domače in službeno
okolje. Dva krat na teden so se bolniki in njihovi najožji
svojci srečevali tudi v podpornih skupinah - v sproščenem
duhu so izmenjevali izkušnje o pripravi hrane, izletih
v naravo in, kar je najpomembneje, v zavetju skupine našli
tisti varni prostor, kjer človek lahko izraža svoja čustva,
strahove, nemoč in dvome, kjer lahko razgali svojo dušo
brez strahu zavrnitve. Prav z delom v skupinah se je sodelujočim
vrnil v hitrem tempu sodobnega življenja tako pogosto
izgubljeni občutek povezanosti, ljubezni in skupnosti
in pričel proces zdravljenja najmočnejše korenine kroničnega
stresa - to je odtujenosti, od sebe, drugih in duhovnih
razsežnosti bivanja. Potreba po bližini in ljubezni je
temeljna ljudska potreba, enako pomembna kot hranjenje
ali spanje. O vplivu ljubezni in bližine na zdravje ljudi
je Dr.Ornish izjavil: "Ni mi poznan noben medicinski
dejavnik - ne prehrana, ne kajenje, niti gibanje, stres
ali dednost, zdravila in operacije - ki bi močneje vplival
na kvaliteto življenja, pogostost bolezni in prezgodnjo
umrljivost zaradi kateregakoli vzroka".
Cilj programa Dr.Ornisha torej ni le daljše, temveč tudi
boljše življenje. Da bi ga znali bolje uživati, se veseliti,
zares živeti. Nobenega smisla se nima odrekati ustaljenim
in prijetnim navadam, če za nagrado ne dobimo nečesa še
boljšega in to hitro. Ko se ljudje odločijo za korenite
spremembe življenjskega sloga se pogosto tako hitro toliko
bolje počutijo, da se osnovna motivacija iz strahu pred
boleznijo in smrtjo kmalu prelevi v radost življenja in
veselje nad vitalnim počutjem postane tisto pozitivno
gibalo, ki odrekanja mehko ovije v nekaj pozitivnega,
ne več napornega. Gre za program, ki motivira s poudarjanjem
radosti življenja, ne strahu od smrti, uči sproščanja
in ne brezciljnega "vegetiranja", pokaže poti
za obvladovanje in ne izogibanje stresa, uči, kako skrbeti
zase, da bi zaživeli polneje, bolj zdravo in več tako
lahko dajali tudi drugim.
Eden
od bolnikov, ki je sodeloval v raziskavi je slikovito
pripomnil: "Četudi bi preiskava pokazala, da moje
arterije niso nič bolj "odprte", bi s programom
vseeno nadaljeval, ker čutim, da sem se odprl sam!".
In rezutati...?
Presenetljivo dobri!
Že
v letu dni (kar je za počasni, v desetletjih napredujoči
proces ateroskleroze zelo hitro) je prišlo do bistvenega
izboljšanja subjektivnih in objektivnih kazalcev koronarne
srčne bolezni. Premer srčnih arterij so ugotavljali
s kvantitativno koronarno arteriografijo, samo prekrvitev
srčne mišice pa z zelo natančno pozitronsko emisijsko
tomografijo (PET). Izmerili so statistično pomembno zmanjšanje
zapore srčnih žil (z drugimi besedami - aterosklerotične
zožitve so se zmanjšale, žile so postale bolj prehodne)
in prekrvitev miokarda se je bistveno izboljšala. Pri
večini bolnikov je prišlo do izgube nekaj odvečnih kilogramov,
zmanjšale pa so se tudi koncentracije "slabega"
LDL holesterola. Bolniki so navajali dramatično olajšanje
prsnih bolečin (angine pektoris) tako glede pogostosti
napadov (91% zmanjšanje), kot tudi njihovega trajanja
(42%) in jakosti (38%) in bistveno izboljšanje splošnega
počutja ter telesne zmogljivosti. V nasprotju z njimi
pa se je stanje bolnikov v kontrolni skupini tako glede
žilnih zožitev kot glede napadov prsnih bolečin v letu
dni bistveno poslabšalo. Ti podatki postanejo še bolj
presenetljivi, če upoštevamo, da je kontrolna skupina
sledila "običajnim" priporočilom z zmernim zmanjšanjem
vnosa maščob (do 30% energetskega vnosa), večina pa je
v tej skupini uživala tudi hipolipemik - zdravilo za znižanje
ravni holesterola v krvi. Po petih letih se je stanje
v skupini, ki se je odločila za korenite življenjske spremembe
tako glede počutja kot tudi prehodnosti žil in prekrvitve
srčne mišice še dodatno izboljšalo, in glede na kontrolno
skupino, kjer je ateroskleroza z mašenjem srčnih arterij
še bolj napredovala, je bilo srčnih dogodkov kar dva krat
manj (sem štejejo srčni napadi, operativni posegi na srcu,
s srcem povezan sprejem v bolnico ali smrt).
Če
bi vsaj približno podobne rezultate dosegli s kakim novim
zdravilom, potem bi seveda takoj stekle s strani z farmacevtske
industrije financirane dodatne raziskave in tudi pri nas
bi verjetno že imeli možnost predpisovanja "čudežnega"
novega zdravila, stroške zanj pa bi krila zavarovalnica. Žal pa načina življenja ni moč patentirati, spraviti
v stekleničke in predpisovati na recept. Potrebno je precej
več znanja in motivacije, tako s strani lečečega zdravnika
kot tudi njegovega bolnika in farmacevtska industrija
si tu pač ne more obetati dobička (prej nasprotno). Drugače
pa je z zavarovalnicami, ki so v ZDA že spoznale bistven
prihranek (več deset tisoč dolarjev!) pri bolnikih, ki
zaradi sodelovanja v Ornishevem programu niso potrebovali
kirurškega posega širjenja (angioplastike) ali premoščanja
(bypass) zamašenih srčnih arterij - zato trenutno že 40
ameriških zavarovalnih družb svojim zavarovancem vsaj
deloma krije stroške sodelovanja v Ornishevem programu
za zaustavljanje srčnih bolezni, ki se izvajajo na osmih
klinikah.
Povsem
jasno je, da tako korenite spremembe življenja niso primerne
za vse ljudi in gotovo je veliko lažje (za veliko večino
bolnikov kot tudi zdravnikov) doživljenjsko jemati zdravilo
(denimo za znižanje koncentracije holesterola v krvi)
ali celo izvršiti operacijo kot pa človeka motivirati
in tudi opremiti s potrebnim znanjem za korenite spremembe
življenja. Kljub temu, da večina zdravnikov nima dovolj
časa (zelo pogosto pa, žal, niti znanja in pripravljenosti)
za svetovanje o pravilni prehrani, kaj šele o tehnikah
sproščanja in izbiri telesne vadbe, so rezultati pogumno
zastavljenih raziskav Dr.Deana Ornisha in njegovih sodelavcev
bolnikom ponudili novo, vznemirljivo in znanstveno dokazano
možnost izbire glede zdravljenja koronarne bolezni srca
in to ne glede na bolnikovo starost in stopnjo bolezni.
Barbara
Hrovatin,dr.med |