Ureja: dr. Stanislav Pinter Fakulteta za šport Fotorafije: Srečko Dražumerič

Za letošnji zgodnjejesenski izlet smo izbrali eno od poti, ki so poimenovane po slovenskih umetnikih, Župančičevo pot - od Dragatuša do Vinice. Podali se bomo v Belo krajino, v bližino skrajne južne točke Slovenije, in ob tem spoznali nekatere znamenitosti Krajinskega parka Lahinja. Nov izziv za romantične duše torej ...

GLEDAM
Gledam brezo, smreko in hrast,
Tiho zamišljene v svojo rast,
Večno zamaknjene v neba dih -
Kakor da sam sem eden od njih...

Gledam dekle, ženo, moža,
Kam drvi to, kam se peha?
Nem mimo njih gre neba dih -
Kakor da sam sem eden od njih ...
Oton Župančič

Bela krajina

Ta svojevrsten košček sveta, ki predstavlja najbolj proti jugovzhodu potisnjeno slovensko pokrajino, je zanimivo predstavil pisatelj Janez Trdina v svojem "Izprehodu v Belo krajino". Med drugim je zapisal: "Kranjci živijo onstran Gorjancev, od drugih pa se ločijo po beli noši". Bela Kranjska se je kasneje preimenovala v Belo krajino. Druge razlage imena so povezane s prevladujočo belino apnenca, ki daje osnovni pečat kamnitemu kraškemu površju, ali pa z značilnimi belimi brezami, ki sestavljajo dobršen del belokranjskih steljnikov.
Steljnik je izraz za gozd, s prevlado breze in orlove praproti, ki je zaradi grabljenja listja in košnje podrasti postopno izpodrinil prvotni nižinski gozd belega gabra in hrasta.

Slika 1: Belokrajnski steljnik

Župančičeva pot

Ob 120-letnici rojstva pesnika Otona Župančiča (1878-1949) je bila označena pot, ki povezuje oba Župančičeva kraja, Dragatuš in Vinico. Kot mlad dijak se je pesnik večkrat iz Novega mesta odpravil peš čez Gorjance v Dragatuš, kraj, kjer je preživljal svoja otroška leta, od tam pa še naprej v rojstno Vinico k sorodnikom.

Slika 2: Znak in trasa Župančičeve poti

Ob zelenih steljnikih do reke Lahinje

Pot začnemo v gručasti vasici Dragatuš sredi Bele krajine, kamor so se pesnikovi starši preselili z dveletnim Otonom. Tu si lahko ogledamo tudi Župančičevo spominsko sobo. Od gostišča Župančičev hram krenemo po vaški poti med njivami in travniki. Z asfaltne ceste zavijemo desno, nadaljujemo ob belokranjskem steljniku in zavijemo v gozd.
Ustavimo se v majhni dolinici pri izviru potoka Dobreča, ki ga je pesnik imenoval "najtišja draga sveta". Ob pogledu na mirno gladino reke Lahinje, kasneje pa na obdelana polja kmalu prispemo do slikovite vasice Pusti Gradec. Na križišču zavijemo levo in se spustimo do doline z rečnim okljukom Lahinje, kjer še vedno obratujeta Klepčev mlin in žaga "venecijanka" na vodni pogon. Nekoč je sredi okljuka stalo grajsko poslopje, dandanes pa je tam podeželska cerkev Vseh svetnikov. V Pustem Gradcu je tudi eden od vhodov v krajinski park Lahinja.

Slika 3: Lahinja v Pustem Gradcu

Če hočemo naprej po Župančičevi poti, se moramo vrniti do omenjenega križišča, od tam pa sledimo cesti do razpela, kjer zavijemo levo. Po rahlem vzponu mimo opuščenega peskokopa pridemo do vasice Veliki Nerajec na robu krajinskega parka. Domačini so v stari kašči in zidani hiši uredili etnološko zbirko in informacijski center. Ustavimo se lahko pri Vardjanovih, kjer so na ogled izdelki domače obrti. Iz vasi se spustimo po poti po rebri do Nerajskih lugov, močvirja ki se širi med sotočjem Lahinje in Nerajčice, kjer spet vstopimo v krajinski park Lahinja. Levo od poti se dviga vasica Mala Lahinja. Po poti mimo Lahinjskih lugov, pridemo po izrazito kraškem svetu v Beljčji Vrh. Pod vasjo je studenec Zajm, eden od glavnih izvirov Lahinje.

V nadaljevanju nas čaka prijeten del poti, za katerega domačini pravijo, da je bila v preteklosti rimska cesta, ki je vodila iz Črnomlja do Vinice. Najprej prispemo do vasice Hrast pri Vinici ter mimo večjega ribnika Gornjega kala do sosednje vasi Perudina. Levo od poti se na pobočju razprostirajo vinogradi s pisanimi zidanicami.

Proti Vinici

V prijetnem zavetju visokih dreves se vzpnemo do večje jase z romarsko cerkvijo na Žežlju. Od tod se nam odpre pogled na pokrajino ob Kolpi in na Vinico. Spustimo se ob kapelicah križevega pota do Goleka pri Vinici, od koder je le še malo do pesnikovega rojstnega kraja.

Rojstna hiša Otona Župančiča stoji sredi Vinice. V spodnjih prostorih hiše, ki je zrasla na pogorišču Župančičeve domačije, je urejena spominska soba, v kateri je predstavljeno pesnikovo življenje in njegovo literarno ustvarjanje. V prvem nadstropju pa je zbirka viniškega rojaka Otona Berkopca, zaslužnega znanstvenega in kulturnega delavca. Župančičeva pot se na tem mestu konča. V Vinici pa se najde še več ogleda vrednih stvari.

Dostopi

Do Dragatuša lahko prispemo iz več smeri. Z avtomobilom se lahko pripeljemo po dolini Krke mimo Dolenjskih Toplic, Semiča in skozi Črnomelj. Druga možnost je iz Novega mesta prek Gorjancev do Metlike in naprej do Črnomlja. Odločimo se lahko tudi za vlak, ki vozi na relaciji Ljubljana-Novo mesto-Metlika-Karlovac. Izstopimo v Črnomlju in si poiščemo prevoz do Dragatuša.

Najprimernejši čas

Za izlet po Župančičevi poti je najprimernejši poznopomladanski in zgodnjejesenski čas. Po obilnejšem deževju je dobro počakati nekaj dni, da se pot osuši in zniža vodostaj Lahinje. Organiziran pohod po Župančičevi poti je vsako drugo soboto v mesecu juniju.

Dolžina izleta

Pot prehodimo v treh do štirih urah zmerne hoje. Če si privoščimo razglede in raziskovanje znamenitosti krajinskega parka, pa je to lahko poldnevni izlet.

Zemljevidi in vodniki

Kramarič, J. (1998): Župančičeva pot od Dragatuša do Vinice (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije: zbirka vodnikov; zvezek 195). Ljubljana; Ministrstvo RS za kulturo, Uprava za kulturno dediščino.
Izletniška karta Bela krajina 1: 50.000
Informacije o Krajinskem parku Lahinja najdemo tudi na spletnem naslovu www.infotehna.si/klepec

Alternativa: Krajinski park Lahinja

Leta 1988 je občina Črnomelj zavarovala povirje Lahinje in Nerajčice kot krajinski park, saj gre za zanimiv, razmeroma ohranjen del belokranjskega kraškega ravnika, kjer se v značilni krajini prepletata naravna in kulturna dediščina. Velik del parka pokrivajo skrbno obdelana polja, manjši pa gozd, močvirja in vlažni travniki. Najbolj ohranjeno naravo lahko doživimo v okolici izvira reke Lahinje. Območje je razglašeno za naravni rezervat Lahinjske luge (luge pomeni log). Nekoliko večje močvirje so Nerajske luge, ki so prava botanična zakladnica. V južnem delu krajinskega parka je več kraških posebnosti, značilnih za plitvi kras (kraško polje, udorna vrtača, topel izvir in naravni most), med katerimi izstopa jama Djud (tudi Zjot). Pred vhodom je naravni mostič, za ogled jame pa je potrebno spremstvo vodnika.
S kulturno dediščino je najbogatejši rečni polotok pri Pustem Gradcu. Med drugimi znamenitostmi je vredna ogleda cerkev Vseh svetnikov, ki stoji na pokopališču sredi polotoka. Njena oblika je značilna za podružnične cerkvice jugovzhodnega dela Bele krajine.
Na raziskovanje parka se lahko odpravimo peš, s kolesom, odveslamo s kanujem ali pa prisedemo na voz s konjsko vprego. Pri Klepčevih v Pustem Gradcu se lahko dogovorimo za voden izlet po Krajinskem parku, ki vključuje tudi ogled mlina in žage.

Čeprav se v zgodnji jeseni tudi sicer prijetno topla reka Kolpa ohladi, se lahko ljubitelji vodnih aktivnosti ustavijo v lepo urejenih kampih neposredno pod Vinico. Vodnih izzivov gotovo ne bo zmanjkalo. Ostalim pa priporočamo podaljšanje poti do najjužnejše točke Slovenije. Ob cesti, ki vodi proti zahodu nad dolino reke Kolpe, jo najdemo pri zaselku Kot.
Srečno pot in veliko lepih doživetij!