Koledarski začetek zime je povezan z zimskim sončnim obratom, ko imamo v naših krajih najkrajši dan in najdaljšo noč v letu. Na to dejstvo moramo biti pozorni, če se v zimskem času odpravimo na izlet oziroma turo, saj nas lahko ob vrnitvi prehiti noč. V ljudskem izročilu pa ima "noč svojo moč" ... Toda nočni pohodi in izleti pri nas niso več redkost. Enega takih organizirajo v okolici Mute vsak mesec ob polni luni. Ste morda pomislili, da bi za začetek poskusili katerega od letošnjih božično-novoletnih večerov preživeti na pohodu - namesto na toplem pred televizorjem? V dobri družbi in v soju bakel ali čelnih svetilk se boste obogatili z novimi izkušnjami in naredili nekaj dobrega za svoje srce.

Muta z okolico

Muta je obmejni kraj, ki leži ob reki Dravi. Na desni strani jo obdaja Pohorje, na levi pa je že Avstrija. Kraj je dobil ime po mitnici (prvič omenjena leta 1192) na križišču cest med Koroško, Štajersko in Mislinjsko dolino. Muta je še danes znana po kovačiji, ki že več kot štiri stoletja daje kruh tukajšnjim prebivalcem. Zgornjo Muto krasi drevored kostanjev, Spodnja pa je znana po reki Bistrici, ob kateri je cerkvica oziroma rotunda sv. Janeza Krstnika, ki je bila prvič omenjena leta 1052. Sodi med najstarejše kulturne spomenike na Slovenskem. Do Mute se lahko pripeljemo po dveh poteh. Daljša se vije iz Maribora, ki je oddaljen 45 kilometrov, po krajši pa bomo iz Dravograda prevozili samo 12 kilometrov. Kdor se ustavi na Muti, si lahko ob turističnih tablah ogleda njeno okolico in našo pohodniško pot. Turistična tradicija je v teh krajih že kar dolga, saj je Muto kot pohodniško točko omenjal Rudolf Badjura že leta 1923 v knjižici z naslovom Pohorje in praktični vodnik po Podravju. V njej je opisal Muško polje, kovačijo in tukajšnjo okolico.

Slika: Rotunda sv. Janeza Krstnika je bila omenjena že pred 950 leti

Naša trasverzala obiskana tudi ponoči

Med mnogimi slovenskimi planinskimi potmi ima svoje mesto tudi naša - "Bricnikova transferzala". Ime je dobila po hribu Bricniku, ki se s svojimi 1017 metri nadmorske višine vzpenja nad dolino. Pred tremi leti, prav na prvi spomladanski dan, ko smo se vračali s pohoda na Slavnik in se ustavili še v Ankaranu, je bil dan dovolj dolg, da smo se zvečer odpravili še na naš Bricnik. Ker se po dobri gorniški navadi vedno vpišemo v knjigo obiskovalcev, smo takrat za smer prihoda zapisali "Ankaran". Tako se je rodila ideja za nočne pohode ob polni luni. Sedaj se že tretje leto vsak mesec ob polni luni odpravimo po enem delu naše trasverzale.

Začetek poti

Na večer krenemo iz spodnje Mute, proti sv. Primožu nad Muto, kjer nas vodi markirana pot mimo kmetij Suška, Breznika, Pohternika, Pultnika, Žavcerja in nato v gozd. Tam se začne strmejši vzpon proti vrhu, kamor ni mogoče z avtomobilom. Zato vedno rečem: "Ta vrh je najbolj osamljen, v tišini gozda, kjer se resnično umiriš in urediš si misli v samoti," kot opisujem v eni izmed pesmi "Bricnik ponoči". Do sem hodimo dve uri, zato se prileže krajši počitek, saj je najtežji del poti že za nami. Seveda se ne pozabimo vpisati v vpisno knjigo.

Slika: Do sv. Primoža je pot še kar zložna

Nato nadaljujemo po gozdni poti in po dvajsetih minutah hoje se nam odpre pogled na sosednjo Golico v Avstriji (2141 m), malo naprej pa pridemo na ravnino, kjer se pogled na levo ustavi na Uršlji gori in Peci ter na Kamniško-Savinjskih Alpah. Tukaj je v poletnih mesecih na večer kot v sanjah. Večerna zarja odseva ta gorovja ... Pozimi pa jih osvetli luna in znova so nekaj neponovljivega. Ko se zazremo v nebo, v luno, zvezde smo si edini, da je tukaj nekaj posebnega, da bi res bilo škoda sedeti doma in ne užiti te lepote. Ena izmed kolegic mi je dejala: "Če ne bi šla z vami, nikoli ne bi vedela, kaj lepega lahko doživiš, kakšna je pot ponoči, ko stopiš iz teme in se naenkrat odpre pogled vse na okrog, kak sijaj daje luna, kako je pokrajina drugačna od dneva - skratka to je treba doživeti!"

Od tukaj se spustimo v dolino potoka Vud, kjer nas čaka še en vzpon in žesmo pri kmetiji Primož, ki ji mi rečemo kar pri Nantlu. Poleti nam gostitelji pripravijo domače kislo mleko in kruh iz domače peči, pozimi pa topel čaj. Tukaj se seveda preoblečemo, pojemo in popijemo, navadno tudi zapojemo in kar nikamor se nam ne mudi. Zato nam ta naša druženja toliko pomenijo. Skupaj namreč preživimo te večere, uživamo v nočni naravi in vedno znova enoglasno sklenemo: "Spet smo naredili nekaj dobrega za svoje telo in dušo."

Slika: Ob poti je polno naravnih lepot. Neugnan padec vode v slapu.

Vrnitev

Od tam krenemo v dolino Bistrice in čez dobro uro smo že pri ekološki kapelici v Bistriškem jarku. Nato se z avtomobili odpeljemo okrog 4 km do zgornje Mute.

Najprimernejši čas

V vseh letnih časih, podnevi in ponoči.

Težavnost

Pot ni zahtevna. Le pozimi, ko je zasnežena in na določenih mestih poledenela, sta tam potrebni nekoliko večja pozornost in previdnost zaradi zdrsov. Tudi jeseni, ko so tla mokra in posuta z listjem in ne vidimo korenin ter kamenja, previdnost ni odveč.

Oprema

Priporočam opremo za sredogorje, kamor gremo s primernimi planinskimi čevlji, palicami in nahrbtnikom, v katerem ne smejo manjkati: prva pomoč, toplo perilo, šal, rokavice, anorak, dovolj tekočine, sadje in najpomembnejša za nočne pohode - čelna svetilka (da imamo roke proste in lahko normalno hodimo).

Sneg in mraz nas ne zaustavita.
Za nagrado pa zimska pravljica na Pernicah.

Dolžina izleta

Izhodišče Spodnja Muta - Bricnik - Jernej (kmetija Primož): 3 ure,
nato v Bistriški jarek 1 uro in pol;
skupaj 4 - 5 ur.

Zemljevid in vodniki

Turistične table Muta z okolico, 1: 7500
Vodnik po transverzali Bricnika z oznako "M"

Podaljšanje pohoda:

Iz Bistriškega jarka se lahko povzpnemo po markirani poti na Pernice, dve uri hoda do cerkve sv. Simona (1059 m), kjer je naša zadnja pohodniška točka. Od tukaj je v dolino še eno uro in tako smo sklenili našo trasverzalo.

Dodatne možnosti

Tistim, ki se jim zdi Bricnikova transferzala predolga in prenaporna, predlagamo obisk učne poti nad Radljami ob Dravi. Od Mute je oddaljena le 5 kilometrov. Ker ni zahtevna, bi jo lahko označili za sprehajalno pot. Kot zanimivost omenjam, da smo po njej skupaj hodili planinci PD Bricnik in tečajniki zdravstvenega programa "Znižajmo visok krvni tlak".