Uredil: dr. Stanislav Pinter Pripravil: mag. Viktor Krevsel - Viki Fotografije: Niko Slana

Je že dolgo, odkar ste zadnjič obiskali Vrbo na Gorenjskem? Kaj pa v sosednjih Doslovčah, Rodinah, Breznici in Žirovnici, ki skupaj tvorijo območje, imenovano "Kašarija", ste že bili? Ponavadi se mimo teh krajev vozimo po novozgrajenem odseku avtoceste proti Jesenicam in Gornjesavski dolini. Iz čisto druge perspektive pa je "Deželo pod Stolom" v tokratnem prispevku predstavil avtor Viktor Krevsel - Viki, nekdanji vrhunski športnik, športni pedagog in mednarodno priznani odbojkarski strokovnjak. Povabljeni v te kraje, kjer se boste lahko sami prepričali, da jih je France Prešeren upravičeno označil za "podobo raja"...

Čar moje mladosti

V vasi Žirovnica sem preživljal mlada leta. Z okna sobe mi je vsako jutro obstal pogled na mogočnem Stolu, ki prevladuje nad vasjo. Zdaj se zavedam, da je to poseben privilegij, kajti užival sem raj na zemlji. Večkrat sem obšel svet, a lepšega kraja nisem našel. Zato se na starost rad vračam v kraj svoje mladosti. Vsaj dvakrat do trikrat na teden. Vedno odkrijem novo skrivnost, ki me navduši.

Vsak človek prestavlja svet zase in sam sebi postavlja cilje tudi glede izbire pohodov. Cilji se med drugim spreminjajo tudi glede na starostno obdobje. Za krepitev svojega srca lahko največ naredimo sami.

Imam zanimivo izkušnjo. Bil sem vrhunski športnik in trener. V športnih bojih je v meni od strasti vrelo in moje srce je pregorelo. Po temeljitih pregledih in preiskavah v jeseniški bolnišnici so mi predlagali vgraditev srčnega spodbujevalnika (peace-maker). Poseg so uspešno opravili v mariborski bolnišnici. Po nasvetu zdravnika se zdaj izogibam stresom vrhunskega športa in skrbim za svoj "peace-maker program". V marsičem sem spremenil svojo športno filozofijo in svoj način življenja. Začel sem bolj skrbeti za lastno srce. Priporočili so mi veliko zmerne hoje. Prav zato sem si izbral primerno traso krožne poti, ki jo večkrat na leto prehodim.

Proti zahodu, severu ali vzhodu?

Ob vznožju Stola je več izhodišč za manj ali bolj zahtevne ture, ki sem jih večkrat prehodil. Pod Stolom leži dolina Završnice z akumulacijskim jezerom za peltonovo turbino Elektrarne Moste, zgrajene na Savi Dolinki v Mostah pri Žirovnici. Večina poti se začenja prav od tod.

Na zahodni strani doline se dviga osamljeni skalni vršac Ajdna (1046 m), ki je pomemben arheološki spomenik. Najdena kamnita sekira priča, da je Ajdna ena najstarejših naselbin na teh tleh, saj naj bi obstajala že pred pet tisoč leti. Z vrha se ponuja enkraten razgled, ki sega na vzhodu do Šmarne gore pri Ljubljani in na zahodu do Višarij v Italiji. Hoje je za dve uri in pol v eno stran.

Severno od akumulacijskega jezera se lahko povzpnemo po Rudni poti (po njej so nekdaj vozili rudo v plavže na Jesenice) do Valvazorjevega doma (1181 m) na pobočju Stola. Do planinskega doma je v eno smer uro in pol zmerne hoje. Dostop je mogoč tudi po gozdni poti čez Rovta tudi z gorskim kolesom in avtomobilom. Markirane planinske poti vodijo od Valvazorjevega doma na več strani. Najbolj privlačna je tista, ki poteka na sam vrh Stola (2236 m). Proti vzhodu nas vodi pot proti planinam pašnih skupnosti, Zelenici in Begunjščici, na zahodno stran pa proti Potoški planini in Javorniškemu Rovtu.

Pohod proti vzhodu poteka mimo Žirovniške in Zabreške planine; nekateri imenujejo ta predel "balkon Gorenjske", saj omogoča prekrasen pogled na Julijce in vso Deželo pod Stolom. Pot pelje najprej do Doslovške planine in Tinčkove koče pod Zelenico, kjer se obrne v dolino Završnice. Lahko pa se odločimo za pot, ki je speljana od jezera ob potoku Završnice do njegovega izvira v Zelenici. Planinci iz Žirovnice tam obnavljajo staro karavlo v planinski dom. Za to pot potrebujemo 3 do 4 ure v eno smer. Skrajšamo si jo lahko, če se po njej zapeljemo z gorskim kolesom.

Predlagam pa še eno možnost, ki je postala "moja srčna pot". Poteka po obronkih Rebra nad vasmi in po poteh med polji. Izogibam se napornejšim vzponom in meliščem. Pokrajina, po kateri pelje pot, je posejana z bogato kulturno in naravno dediščino, slovenskemu narodu pa je dala tudi veliko slavnih mož. V knjigi "Preteklost v zavetju Stola" (izšla je leta 2000) so našteli 150 krajanov, ki so ime Dežele pod stolom ponesli v svet. Na tej poti vedno znova združujem "naturo s kulturo", saj po dolini poteka znana "Pot kulturne dediščine".

Po stezah naših prednikov

Izhodišče poti je v Žirovnici, kamor se lahko pripeljemo z avtomobilom, avtobusom ali z vlakom. Žirovnica je rojstna vas Matije Čopa, Prešernovega dobrega prijatelja, pa tudi Prešernove matere in znamenitega vaščana Trebušnika. O njem je veliko zgodb napisal pisatelj Janko Mlakar.

V neposredni bližini cerkve sv. Martina se začne steza do vodne zapore (v domačem jeziku "vaseršlus") za peltonovo turbino Elektrarne Moste. Objekt stoji pod vrhom Lipja in je predstavljal velik tehnični dosežek pred prvo svetovno vojno. Do objekta vodi devetdeset stopnic.

Z razgledne ploščadi se zazrem po vaseh Dežele. Pot nadaljujem po pobočju Rebra v smeri vzhoda. Prijetna steza, ki se mestoma razširi v pot, me vodi mimo Debele peči, Lebenic ter Malih in Velikih Selc nad vasjo Selo. V tej vasi se je rodil Andrej Janc, olimpijec, eden najboljših smučarskih tekačev na svetu (udeležil se je kar treh zimskih olimpijskih iger). Zdaj je pred mano še del poti, ki se prek nadelanih strmih stopnic povzpne do cerkvice sv. Lovrenca. Kraj je tako lep, da si popotnik mora vzeti čas za razgledovanje po prostranem obzorju. Pred mano je panorama Triglavskega pogorja z očakom Triglavom, gozdnata prostranstva Pokljuke, Jelovice, pa Blejski grad in pod njim lesketajoče se Blejsko jezero, Mežaklja s Petelinom ... In vsa Dežela so kot na dlani... Zvoniki vaških cerkva so lahko pohodniku dobra pomoč pri orientiranju po tistem delu poti, ki je še pred nami.

Od cerkvice se po stopnicah vrnem do travnate planote in nadaljujem v smeri zvonika farne cerkve na Breznici. Ob poti je izvir dobre pitne vode! Steza pelje mimo Glence, ker so zgrajene smučarske skakalnice za najmlajše. Tu je opravil prve skoke tudi nekdanji svetovni prvak Franci Petek. Na Breznici se je rodil Anton Janša, ki je bil prvi učitelj čebelarstva na Kranjskem in je poučeval na Dunaju. V vasi še danes stoji obnovljen Janšev čebelnjak. Pot nadaljujem po Rebru nad vas Doslovče, kjer stoji rojstna hiša pisatelja F. S. Finžgarja, ki je danes spremenjena v muzej. Vredno si ga je ogledati, zato si zanj le vzemimo nekaj časa.

Nadaljujem mimo nekdanje vasi Krnica nad Smokučem do Rodin. Z Rebra zavijem na vaško pot v Rodine, kjer se je rodil pisatelj Janez Jalen. Tudi del njegove rojstne hiše je spremenjen v muzej. Pisatelj Janez Jalen je črpal gradivo za svoja dela tudi iz domačega okolja. Ena od najbolj znanih povesti je Ovčar Marko, ki opisuje življenje v vasi Krnica, katere pa danes žal ni več. Nasproti Jalnove stoji Honova domačija, kjer so živeli predniki Iztoka Čopa, olimpijskega zmagovalca in svetovnega prvaka v veslanju.

V Rodinah prečkam lokalno cesto in nadaljujem pot v smeri jug čez Ključe, kjer je v rimskih časih stala rodinska vila, eden najstarejših stavbnih kompleksov te vrste na Gorenjskem. Pri stedenški kapelici zavijem v smeri zahod na "cesarsko cesto", ki pelje od Zapuž do Zabreznice. Po njej hodim približno pol kilometra do baročnega kužnega znamenja (iz 17. stoletja), kjer je križišče poti za Doslovče, Studenšce in Vrbo. Pot proti Vrbi pelje med njivami vse do cerkve sv. Marka. Pri cerkvi je po zapisanih virih nabiral svoje pesniške navdihe France Prešeren, saj stoji njegova rojstna hiša v neposredni bližini. Za oddih se rad ustavim v njej. Ob dvestoletnici rojstva so se pesnikovemu spominu oddolžili s postavitvijo njegovega spomenika na začetku vasi.

Sredi Vrbe stoji znamenita lipa, okoli katere je nameščenih šestnajst srenjskih kamnov, ki označujejo nekdanje gospodarje vasi. To je ostanek Karantanije na Slovenskem in zanimiv spomenik starega ljudskega prava in običajev. Od lipe nadaljujem pot po stezi, ki pelje ob železniški progi, čez zabreško in selško polje. Od tu se zazrem v pobočja Stola, kjer izstopajo tri melišča v podobi "meštrance", "svečnika" in "keliha". Poimenovanja so izrazi za nabožne predmete, ki pripadajo različnim kulturam – romanski, slovanski in gotski. To je dokaz, da so se na teh tleh mešale tri različne kulture. Steza se kmalu priključi na vaško pot v Žirovnico. Tako je moja krožna pot po dobrih treh urah hoda sklenjena.

Vsakokrat ob koncu pohoda z mirno vestjo pritrdim Prešernovi misli: "Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, ko je z okolščno to podoba raja." Na tej trasi si popotnik lahko daleč od vsakodnevnih stresov, narava te pomirja in sprošča, lahko uživaš v tišini. Točno opoldne pa tišino prekine uglašena melodija zvonov vseh vaških cerkva v Dolini pod Stolom. Že zgodaj sem spoznal, da je šport izziv tudi kulturi.

Priporočam klasično planinsko opremo. Obujte uhojene planinske čevlje. V nahrbtnik pa poleg rezervnega perila, vetrovke in kakšnega priboljška za malico ne pozabite dati posode za tekočino. Sam se ravnam tako, da na vsakih 25 minut popijem nekaj požirkov vode. Če ste vajeni pohodniških palic, jih le vzemite s seboj. Tudi moja stalna spremljevalka je palica. Na koncu poti pa si privoščite okrepčilo v kateri od starih domačih gostiln ali v modernejših lokalih.

Opisana pot je primerna za vse generacije, ki skrbijo iz srca za srce!