Ureja: dr. Stanislav Pinter
Fakulteta
za šport
|
|
Geografska
lega in nekaj drobcev iz zgodovine Kuma
Prehod
iz starega v novo leto je čas pričakovanj, obračunov, načrtovanja
in za številne čas sprejemanja pomembnih odločitev v slogu:
"Po nvem letu pa začnem čisto zares " Največkrat
gre pri tem za večjo skrb za zdravje. Zato niso redki, ki
se odločijo, da se bodo že kar na prvi januarski dan odpravili
na "resen pohod" v zimsko naravo. Med najbolj
znanimi organiziranimi pohodi v tem obdobju je "novoletni
pohod na Kum", ki ima že dvajsetletno tradicijo. Ste
se že udeležili katerega od njih? Če vam zdravje dopušca
in si želite pravega planinskega vzdušja, potem si 2. januar
2003 rezervirajte za vzpon na Kum - zasavski in dolenjski
Triglav.
Geografska
lega in nekaj drobcev iz zgodovine Kuma
Kum
z značilno podobo hriba z dvema vrhovoma v središcu Zasavja
je viden skoraj z vseh višjih predelov Slovenije. Značilna
je tudi njegova okolica - Kumljansko hribovje, ki se razteza
med reko Savo na severu in dolino Sopote na jugu, od Radec
na vzhodu pa do Polšnika na zahodu. Celotno hribovje leži
na litijski antiklinali in je nastalo z gubanjem zemeljske
skorje v oligocenu. Sestava tal je večinoma apnenčasta,
zato je v hribovju tudi nekaj podzemnih jam. Svet je poraščen
z listavci, na območju Kuma pa prevladuje bukev.
Gozdovi in travniki ponujajo zavetje nekaterim zaščitenim
rastlinam in številnim živalskim vrstam. Poleg kranjske
lilije, avriklja, dišečega volčina in bodike lahko ljubitelji
narave najdejo še vrsto zdravilnih rastlin. Med njimi je
tudi dišavnica kumina. Po nekaterih navedbah naj bi Kum
dobil svoje ime prav po njej.
Na Kum
so že od nekdaj hodili ljudje od blizu in daleč, saj je
bila to znana romarska gora, na vrhu katere stoji cerkev
svete Neže, ki je tudi simbol Kuma. V notranjščini je ob
baročnem oltarju zanimiv tudi kip zavetnice, ki je oblečen
v posebno obleko. Le-to vsakih sedem let zamenjajo z novo.
Slovesno opravilo izvedejo romarji iz Kostanjevice ob Krki.
Po legendi naj bi se namreč svetnica po dolgem tavanju,
ko je odšla z otoka sredi Krke pri Kostanjevici, naselila
na Kumu. Nekdaj je imela cerkev tudi poseben vhod z vzhodne
strani, ki je bil pozneje zazidan. Skozenj naj bi vstopali
romarji, opravili spoved in šli naprej v cerkev. Kot posebnost
pri graditvi cerkve velja omeniti, da je bil kasneje na
njeni zahodni strani ločeno dozidan znameniti zvonik z dvema
zvonovoma. Na najvišji točki Kuma je do leta 1960 stala
cerkev svetega Jošta z malim lesenim stolpicem. Kasneje
je bila porušena, na tem mestu pa zdaj stoji stolp oddajnega
centra. Pod sedlom med obema vrhovoma je na severni strani
kapelica svete Konstancije, ki je bila pred nekaj leti obnovljena.
Najbolj množičen obisk je doživljal Kum na kumsko nedeljo
(zadnja v mesecu avgustu).
Že pred prvo svetovno vojno so začeli Kum obiskovati posamezni
turisti, kot so takrat tudi imenovali planince. Med njimi
so bili celo znameniti "planinski piparji", ki
so svoje doživetje s poti opisali v Planinskem vestniku
že davnega leta 1896. Čeprav v tistem času na Kumu ni bilo
planinskega objekta, so se tudi "turisti" lahko
okrepčali in zasilno prenočili v "mežnariji" oziroma
njeni depandansi. Pozneje je bila v tej stavbi urejena soba,
ki so jo najeli trboveljski planinci in za nekaj casa celo
clani smucarskega kluba iz Zagreba. Leta 1948 so v istem
objektu odprli prvo planinsko kočo. Dve leti kasneje jo
je prevzelo v upravljanje novoustanovljeno planinsko društvo
KUM, ki jo je z leti obnovilo in dogradilo do zdajšnjega
videza.
Po različnih poteh na vrh
Slika 1: (Kum iz zraka)
 Po
stezah in kolovozih s sopoške strani in s severa - iz Zasavja
so nekdaj hodili na Kum romarji. Zdaj so nekatere od teh
poti že opušcene, zato pa je urejena cesta, po kateri se
lahko pripeljejo blizu vrha tudi tisti, ki vzpona iz doline
ne zmorejo. Najkrajši pristop na Kum je iz Podkuma, od koder
je do vrha dobro uro in pol hoje. Bolj obiskane pa so poti,
ki imajo izhodišce v Trbovljah (skozi Dobovec in Lontovž
ali mimo Završja in skozi Cebulovo dolino), Hrastniku (mimo
naselja Matica in vasi Župa in naprej po cesti Dobovec-Kum),
Zidanem Mostu (cez Škratovo dolino) ali v Radecah (skozi
Jelovo in vasico Cimerno). Za vzpon po njih potrebujemo
od tri do štiri ure in pol hoje.
Pot
na Kum iz Zidanega Mosta predstavlja posebno doživetje zlasti
za mlade pohodnike in za ljudi z "dobrim srcem".
Kilometer od železniške postaje Zidani Most v smeri proti
Hrastniku je namrec prek reke Save speljana rocna žicnica,
s katero se lahko prepeljemo na "kranjsko stran".
Ljudem, željnim "adrenalinskih užitkov", ena vožnja
ponavadi ne zadostuje
Pozimi ali v deževnih dneh pot odsvetujemo,
zaradi spolzkih tal in visokega vodostaja! Zato pa nudi
v suhem vremenu obilo užitkov. Tudi ime "Škratova dolina"
prebudi najmlajšim bujno domišljijo.
 Kadar
je ozracje cisto in omogoca dobro vidljivost, se lahko prepricamo,
zakaj je Kum dobil drugo ime "Zasavski oziroma Dolenjski
Triglav". Razgled z njegovega vrha zaobseže prakticno
celo Slovenijo, saj stojimo skoraj v njenem središcu. Pri
dolocanju vrhov, si lahko pomagamo z razgledno plošco (vetrovnico),
ki stoji ob cerkvenem stolpu.
Lep je ta slovenski svet. Pogled proti zasneženim vršacem
Kamniško-Savinjskih Alp.
Novoletni pohod na Kum
Pred
dvajsetimi leti (decembra 1982) je takratni predsednik PD
Kum, Janez Brinar, dal pobudo o izvedbi novoletnega pohoda,
ki naj bi ga organizirali vsako leto 2. januarja. Pohod
je bil zamišljen tako, da bi se tega dne planinci povzpeli
iz vseh smeri po poteh, ki vodijo na vrh. Namenjen naj bi
bil planincem in drugim rekreativcem, ki bi si želeli "zbistriti
težko ponovoletno glavo". Prvi pohod je bil uspešno
izveden že 2. januarja 1983. Udeležba je bila nepricakovano
velika, saj se ga je udeležilo 574 pohodnikov. Njihovo zadovoljstvo
je bila najvecja spodbuda organizatorjem, da že dve desetletji
vztrajajo pri prireditvi, ki pomeni prijetno popestritev
planinske dejavnosti ob praznovanju novega leta.
Število
pohodnikov je prva leta zelo narašcalo. Najvecja udeležba
je bila leta 1992, ko se je na Kum povzpelo kar 2536 pohodnikov.
Obisk pogojujejo predvsem vremenske, zlasti snežne razmere.
Zadnja leta je v Sloveniji v novoletnih dneh organiziranih
vec podobnih zimskih pohodov, zato se pohodniki odlocajo
še za druge cilje. Tokratni pohod bo že enaindvajseti in
bo potekal v cetrtek, 2. januarja 2003.
Vzpon:
 Izhodišce
pohoda je pri savskem mostu v Trbovljah. Prvih nekaj deset
metrov prehodimo po asfaltirani cesti iz Trbovelj na Dobovec.
Pri smerni tabli lahko izberemo lažjo in krajšo pot, ki
se v glavnem drži ceste in nas po treh urah pripelje na
vrh. Lahko pa se izognemo asfaltu in pri tabli zavijemo
v desno proti Završju. V prvem delu je pot precej strma.
Po dobri uri hoje pridemo do kmetije Dolinšek. Od tam naprej
postane pot zložnejša in nas pripelje v Cebulovo dolino,
ki je del krajinskega parka Kum. Dolina je ena najlepših
hribovskih dolin v Zasavju. Na koncu doline je lesen križ
- razpelo. Razcepišce poti ponuja vzpon na bližnjo Kozlovo
goro, markirana pot za Kum pa zavije levo v hrib. Pod Vodeno
pecjo se pot skozi redek gozd vzpenja, dokler ne dosežemo
ravnico Kopišce na Kalu. Tu se prikljuci še pot od smucarske
koce v Dolu (Lontovž). Do križišca s cesto pod vrhom Kuma
je še približno 40 minut. Za pot potrebujemo štiri ure hoda.
Za vrnitev
v dolino priporocamo pot po cesti skozi Dobovec nazaj na
izhodišce.
 Slika:
Pohodniki se do izhodišca v Trbovljah radi pripeljejo z
vlakom.
Nevarnosti:
Večjih tehničnih težav na opisani poti ni. Upoštevati pa
moramo, da je pohod v zimskem času, ko lahko vremenske razmere
sicer nezahtevno pot zelo otežijo. Za označitev poti in
zavarovanje vsako leto vzorno poskrbijo organizatorji pohoda
iz Planinskega društva Kum.
Osebna
oprema: Obutev naj bo primerno pripravljena (impregnirana),
da boste čim dlje ohranili suhe in tople noge. Zelo pomembni
so kakovostni podplati, ki morajo biti dobro narebričeni,
da lahko preprečimo morebitne zdrse. Priporočamo gamaše.
Oblačila naj bodo večslojna, da bodo bolje šcitila pred
mrazom in vetrom.V nahrbtniku morajo biti rezerva topla
oblačila, da lahko s preoblačenjem zadržujemo primerno raven
telesne temperature. Nepogrešljiva so zaščitna očala, ker
lahko sončni žarki na snežni podlagi povzročijo nemalo nevšecnosti.
Ne pozabite uporabiti še zaščitne kreme za obraz in druge
nezaščitene dele telesa.
Tehnična
oprema:
Priporočamo smučarske palice, ki bodo olajšale tako
vzpenjanje kot varno sestopanje. Preostala oprema v nahrbtniku,
naj bo podobna kot poleti. Nekaj več pozornosti namenite
posodi za tekočino, ki naj zadržuje toploto. Predvsem pa
ne skoparite z uživanjem tople brezalkoholne pijače (najboljše
caja), ki jo nosite s seboj, saj je treba sproti nadomešcati
izgubljeno telesno tekočino.
Zemljevidi,
vodniki:
- Atlas Slovenije, list 131
- Planinska karta Posavsko hribovje 1:100.000.
- Kum, Kum, le pogum!: 50 let PD Kum Trbovlje. Janez Brinar
(urednik). Izdalo in založilo PD Kum Trbovlje, Trbovlje,
junij 2000.
Alternativa:
 Kadar
vremenske razmere dopušcajo, da lahko preživimo ves dan
v naravi, si velja ogledati nekatere značilnosti Krajinskega
parka Kum. Park, ki na podlagi odloka o razglasitvi obstaja
od leta 1996, je bogat z naravnimi spomeniki. Omenjamo le
nekatere: soteska Ribnika, Mitovški slap, Završki ceren.
Ob njih pa preseneča zelo pestra flora, ki poleg paše za
oči ponuja tudi dobrote v obliki "gozdnih sadežev".
Slika:
Presenečenja, ki jih skriva Krajinski park Kum, so paša
za oci in dušo (kranjska lilija ali Mitovškov slap - skenirati
iz knjige)!
Obiskovalci
planinskega doma na Kumu si lahko ogledajo naravoslovno
zbirko, v kateri je na ogled nekaj najlepših primerkov metuljev
in hrošcev s tega območja. Ljubitelji umetnosti pa lahko
uživajo ob razstavljenih delih udeležencev prireditve "Ex
tempora art", ki se vsako poletje odvija v teh krajih.
Morda
pa bo koga zanimalo, kako deluje oddajni center na Kumu.
V novem 76 metrov visokem stolpu so stalno navzoči tehniki,
ki skrbijo za nemoteno povezavo televizijskih in radijskih
signalov med slovenskimi oddajnimi centri. Ce se predhodno
najavite, vam bodo povedali marsikaj zanimivega.
 Slika: Krasen zimski dan na vrhu Kuma - nagrada za pogumne "novoletne
pohodnike"
Pred
udeležbo na zimskem izletu ali pohodu preverite njegovo
zahtevnost! Če imate zdravstvene težave, se glede udeležbe
posvetujte z osebnim zdravnikom.
"Kum, Kum, le pogum ! " so bile spodbudne besede,
s katerimi je oče bodril devetletnega Janeza Brinarja, na
poti proti smučarski koči v Dolu pod Kumom. Oster zimski
veter, mraz in snežni zameti na poti, na ramah pa majhen
nahrbtnik in smuči so bili (pre)težko breme za dečka. Solze
in jeza pa so uplahnili ob toplem štedilniku in planinskem
čaju, ki so ga pripravili planinski prijatelji. Morda je
mlademu Janezu Kum v zimski podobi prav takrat postal poseben
izziv, ki ga je navdihnil, da je čez mnogo let organiziral
novoletni pohod nanj. Zato le pogum in zagotovo boste prišli
tudi na Kum tudi vi.
Vsem
bralkam in bralcem želim varen korak na planinskih poteh
v letu 2003. Srečno!
Fotografije:
Stanislav Golob in arhiv PD Kum Trbovlje |
