Ureja:
dr. Stanislav Pinter
Pripravil: Franc Kadiš
Foto:
Janez Konečnik
|
|
"Ura
teče, nič ne reče," pravi slovenski pregovor, in
tako bo kmalu minilo že leto dni, odkar na tem mestu objavljamo
prispevke, ki vas vabijo, da ob spoznavanju pokrajin in
ljudi naše dežele naredite kaj dobrega tudi za svoje srce.
Prvi krog predstavitev krajev in poti bomo sklenili na
območju Podružnice za Kočevje in Obkolpje, torej tik ob
južni slovenski meji.
Tokrat
smo se namreč namenili v Kostel, v pokrajino ob levem
bregu zgornjega toka reke Kolpe. Domačini vas bodo vedno
veseli. Največ družbe pa boste imeli ob koncu aprila in
maja, ko prizadevni organizatorji Turistično-športnega
društva Kostel pripravljajo pohod po Kostelski grajski
poti in tradicionalni (letos že osmi) Kostelski pohod.
Le zakaj se jim ne bi pridružili?
Slika
1: Kostel ob Kolpi (po Valvasorju)
Kostel
Kostel
(Kostelsko) je razgibana pokrajina ob Kolpi, ki je dobila
ime po znamenitem gradu Kostel. Grad in naselje pod njim
sta v pisnih virih prvič omenjena že leta 1313 in sta
ves ta čas predstavljala središče pokrajine. Leta 1418
so grad kupili celjski grofje, ga preuredili in povečali,
naselje pod njim pa poimenovali Trg (in mu podelili trške
pravice). Kostelski grad z naselbinskim kompleksom ob
njem sodi med največje grajske celote v Sloveniji.
Na
strmi, skoraj nedostopni vzpetini z dobrim razgledom po
okolici sta bila postavljena pravzaprav dva gradova. Stari
grad so zaradi upora domačinov leta 1809 med francosko
okupacijo zažgali Napoleonovi vojaki. Pozneje je tedanji
lastnik pod njim zgradil nov, spodnji grad. Tudi ta je
bil (med zadnjo svetovno vojno) uničen. Zdaj potekajo
obnovitvena dela na prvotnem starem gradu.
Slika
2: Kostelski grad bo še lepši, kot je bil nekoč.
Kako
lahko pridemo v Kostel?
Najpogostejši
dostop je po glavni cesti, ki pelje iz Ljubljane do mejnega
prehoda Petrina. Iz Bele Krajine vodi lepa krajevna cesta
ob sami reki Kolpi, prav tako iz smeri Osilnice.
Prebivalci
Kostelskega govorijo svojevrstno kostelsko narečje, na
katerega so delno vplivali Uskoki, ki so se kot ubežniki
pred Turki naselili v kraju v 16. stoletju. Imajo pa tudi
svojo tradicionalno kostelsko nošo, ki ji zadnja leta
namenjajo veliko pozornosti.
Slika
3: Kostelska noša
Kostelska
planinska pot
Pred
leti so jo uredili in označili prizadevni domači planinci.
Z njo so popestrili možnost različnih sprehodov po Kostelu.
Pot vodi mimo številnih naravnih in kulturnih znamenitosti
in omogoča, da ta do nedavnega kar malce pozabljeni delček
domovine še bolje spoznamo.
Množičen
pohod je vedno na predzadnjo soboto v maju, sicer pa je
pot na voljo pohodnikom vedno, kadar so primerne vremenske
razmere. V letu 2001, ko bo potekal že osmi Kostelski
pohod, bo to v soboto, 26. maja.

Slika
4: Skica Kostelske planinske poti
Start
in cilj poti sta na istem mestu, neposredno ob magistralni
cesti v vasi Potok. Pot poteka pretežno po gozdu in ima
nekaj vzponov in spustov. Največja relativna višinska
razlika znaša nekaj nad šesto metrov. Speljana je po neprometnih
poteh in stezah. Na nekaterih mestih ponuja lepe razglede.
Skupna dolžina poti je okrog 22 kilometrov. Najhitrejši
in dobro kondicijsko pripravljeni pohodniki jo zmorejo
v štirih urah. Preostali potrebujejo več časa. Če boste
med hojo uživali v razgledih in si privoščili dovolj počitka
za zaužitje dobrot iz nahrbtnika, boste tudi tisti s slabšo
kondicijsko pripravljenostjo naokrog v šestih do sedmih
urah.
Pot
je v začetku položna, nato se začne vzpenjati mimo vasi
Planina na Stružnico. Ta je znana po lovskem gradiču nekdanjega
kostelskega graščaka. Dandanes so od gradiča ostale le
še razvaline. Pot se z zložnim vzponom nadaljuje do zanimive
Kuželjske stene.

Slika
5: Okno v Kuželjski steni je največja znamenitost Kosteljske
pot.
Sledi
spust v vasico Rake in od tam naprej v dolino Kolpe do
vasice Kuželj (ali nad njo). Po ustnem izročilu naj bi
vasica dobila ime po domači obrti - strojenju kož. Zanimivo
je, da so vaščani nekdaj imeli znamenito Kuželjsko steno
kar za uro (čas so merili po senci, ki je padala na steno).
Zadnji
del poti poteka skozi pretežno gozdnat svet, do vasi Laze,
od koder se z zložnimi vzponi in spusti nadaljuje proti
vasi Štajer. Po nekaj minutah rahlega spusta smo že na
cilju v vasi Potok.
Nevarnosti:
Tehničnih težav na opisani poti ni. Ker nima nevarnih
in strmih predelov, je primerna domala za vsakogar, ki
zmore nekaj urno pešačenje. Dobršen del poti je speljan
po gozdnatih predelih, zato se ne pozabite zaščititi pred
klopi in drugim mrčesom.
Zemljevidi,
vodniki:
- Turistični vodnik s pregledno karto v merilu 1 : 65000
(založilo in izdalo Turistično športno društvo Kostel,
2. izdaja 2000)
- Turistična
karta Gornja kolpska dolina (izdalo Turistično športno
društvo Kostel)
- Zloženka Kostelska planinska pešpot (izdalo Turistično
športno društvo Kostel)
Alternativa:
Nekoliko
krajša od opisane poti je krožna Grajska pešpot. Začne
in konča se v vasi Žaga ob Kolpi, do katere z magistralne
ceste (odcep pri Fari) vodi asfaltirana cesta ob reki.
Relativna višina vzponov in spustov je nekoliko manjša
kot na Kolstelski poti, časovno pa je krajša za dobro
uro. Med zanimivosti, ki so ob njej, spadajo opuščene
vasi (Podstene in Suhor) z velikimi kompleksi starih sadnih
dreves, predvsem pa grad Kostel z vasico Trg.

Slika
6: Pogled na Kostel z okolico
Geografsko
razgibano območje Kostela ponuja dovolj možnosti za sprehode,
kolesarjenje, vodne športe in druge oblike dejavnega preživljanja
prostega časa. Ob tem nam domačini priporočajo, da si
za te dejavnosti vzamemo nekaj več časa, saj bomo le tako
bolje spoznali svojevrstnosti tamkajšnjih naselij ter
navad in običajev, ki so se ohranili do današnjih dni.
Vseh naravnih lepot in drugih zanimivosti, vključno s
kulturnimi prireditvami je v tej pokrajini toliko, da
je dan prekratek za vse. Zato velja izlet podaljšati vsaj
na dva dni. K sreči v Kostelu in okoliških krajih ni težko
najti prenočišč.
Med
znamenitosti, ki so vredne ogleda, spada slap Nežica na
lehnjakotvornem potoku enakega imena. Leži v bližini vasi
Fara, tik nad magistralno cesto. Pod njim se nahaja znameniti
mlin Grbac, ki ga poganja Pr'farski jarak in je še edini
mlin na Kočevskem. Domačini vam bodo radi predstavili
legendo, po kateri je slap dobil takšno ime.

Slika
7: Slap Nežica
Prebivalci
Kostelja so zelo navezani na njihovo Kolpo. Z vsakoletnimi
ekološkimi akcijami skrbijo, da so njeni bregovi čisti
in primerni za uživanje v vodi. Čista in topla Kolpa vabi,
da si po prehojeni poti osvežimo utrujene podplate. Zato
le urno na pot in srečno!
Za dodatne informacije se še pred načrtovanim izletom
obrnite na:
Turistično športno društvo Kostel,
Hrib 6,
1336 VAS;
telefon: 01/ 89 42 17
|