Ureja: dr. Stanislav Pinter Pripravil: Franc Kadiš Foto: dr. Branko Vreš

KOŠENJAK
Tudi na Koroškem, na severu naše domovine, je v teh dneh že prava pomlad. Zato vas tokrat vabim na Košenjak. Temnozelena barva skoraj nepreglednih iglastih gozdov vas bo pomirila, svež gozdni zrak pa vam bo gotovo pomagal napolniti "življenjske baterije", da se boste lažje uprli pomladanski utrujenosti. Vzemite si čas in vsaj nekoliko upočasniti vsakdanji korak. Ozrite se okoli sebe in ob poti boste opazili številne prelesti, ki jih premore ta del naše dežele. Za pokušino vam v članku ponujamo nekaj najznačilnejših primerkov iz rastlinskega sveta. Svetovni dan Zemlje nas opominja, da moramo za takšne darove Narave še posebej odgovorno skrbeti. Korošci to znajo, kakor se znajo tudi veseliti in ubrano zapeti. Zato nam bo v njihovi družbi zagotovo veselo zaigralo srce ...

Košenjak, 1522 m


Slika 1: Vrh Košenjaka z jezerom Golica v ozadju

KOŠENJAK (1522 m) je skrajni odrastek Golice, gorovja severno od Drave, med Vičem in Muto, ki se na drugi strani državne meje širi proti severu med Labodsko dolino na zahodu in Graško kotlino na vzhodu. Skoraj v celoti ga poraščajo iglasti gozdovi; površje Košenjaka prekriva monoton smrekov gozd z vijugasto masnico. Drevesa so okrašena z lišajem bradovcem (Usnea barbata), podrast in silikatne skale pa med preprogami mahov bogatijo še brinolistni lisičjak, brezklaso lisičje in islandski lišaj. Z vrha se vidijo Pohorje, Paški Kozjak in Uršlja gora, pogled pa se v ozadju lahko sprehodi po Posavskem hribovju, kjer izstopa Kum. Na jugozahodu se zvrstijo: Raduha, vrhovi Savinjskih Alp z Ojstrico v ospredju, Peca, Košuta in Obir.

Avstrijci Košenjaku pravijo Hühnerkogel (kurnik - kokošji vrh), prav tako v nekaterih starih kartah najdemo ime Košijenk. Ime Košenjak morda izvira iz košenic, ki jih še vedno najdemo na posameznih delih ovršja Košenjaka, vendar pa so zelo redke. Nekdaj je bilo tu izjemno veliko divjih kokoši in petelinov, ki pa so danes izredno redki. Rastlinstvo in živalstvo je gorskega značaja.

Pogorje Košenjaka skriva nekatere redke in ogrožene rastlinske ter živalske vrste. Med rastlinske posebnosti spadajo: enoglavi svinjak (Hypochoeris uniflora), redka vrsta Alp (Karavanke) in Košenjaka, kjer je bila najdena prvič šele sredi prejšnjega desetletja, alpski škrobotec (Rhinanthus alpinus), brkata zvončica (Campanula barbata), kochov svišč (Gentiana acaulis), redka, ogrožena in zato zavarovana vrsta gorskih travišč na zakisanih tleh, ki je nekoč rasla na vrhu Košenjaka, danes pa jo najdemo le še na Goriškem in Kozjem vrhu (slika 2). Med največje bisere gotovo sodi nenavadni kamnokreč (Saxifraga paradoxa), endemit, ki se skriva v senci silikatnih skal osojnih pobočij Košenjaka, Golice (Koralpe) in Pohorja (slika 3) .

Slika 2: Kochov svišč pri Bogatčevi domačiji raste skupaj z bezgovo prstasto kukavico (slika 4).

Slika 3: Nenavadni kamnokreč

Slika 4: Bezgova prstasta kukavica z rumenimi ali rožnatordečimi cvetovi

Dravograd, 364 m
Dravograd je kraj na stičišču Dravske, Mislinjske in Mežiške doline, kjer se obronki Pohorja, Košenjaka, Uršlje gore in Strojne toliko razmaknejo, da se je med njimi moglo razviti prometno vozlišče. Že leta 1185 se Dravograd omenja kot trg z dvema dvoroma, mostom in mitnino. Staro trško naselje pod nekdanjim gradom, katerega razvaline so vidne še danes, tvori jedro današnjega Dravograda.

Promet je bil glede na geografski položaj za Dravograd vedno življenjskega pomena. Že v antiki je skozenj tekla obdravska cesta, ki je pripomogla k razvitju obrti in trgovine v tem kraju. Z graditvijo koroške železnice leta 1863 je Dravograd postal tudi pomembno železniško križišče. V neposredni bližini Dravograda se nahaja akumulacijsko jezero (slika 5) imenovano tudi "Črneško jezero".

Slika 5: Pogled na Dravograd in akumulacijsko jezero z značilno močvirskim rastlinstvom.

Nastalo je nad elektrarno, ki so jo zgradili med drugo svetovno vojno. Jezero je znano po redkih živalskih in rastlinskih vrstah. Tu je gnezdišče nekaterih za Slovenijo redkih vrst ptic, npr. trsnega strnada, plašice, trsnega cvrčalca, bičje trstnice, počivališče ptic selivk, kot so brkata sinica, mali deževnik, tamariskovka, togotnik, nahajališče nathusijevega netopirja in male rovke, drstišče številnih vrst rib idr. V obrežni vegetaciji je že zelo redka strupena rastlina velika trobelika (Cicuta virosa) (slika 6), ki raste samo še v nekaterih mrtvicah reke Mure. Na konjski kislici (Rumex hydrolapathum) in njeni redki sorodnici vodni kislici (Rumex aquaticus) (slika 7), se hranijo gosenice barjanskega cekinčka (Lycaena dispar), metulja, ki je na mednarodnih seznamih ogroženih vrst (slika 8).

Slika 6: Velika trobelika je zelo strupena močvirska rastlina.

Slika 7: Vodna kislica je v Sloveniji razširjena samo v skrajnem zgornjem in spodnjem toku reke Drave.

Slika 8: Barjanski cekinček

Opis poti
Od avtobusne postaje prečkamo dravski most in zavijemo v trg (smer Avstrija). Pri cerkvi sv. Vida (prvič omenjena leta 1177) gremo skozi naselje Podgrad in se povzpnemo na razgledno vzpetino, kjer stojijo razvaline starega gradu, ki je bil zgrajen pred letom 1161. Naprej gremo po kolovozu, ki se pne po gozdnatem grebenu Goriškega vrha. V bližini Medvedove domačije pridemo za nekaj časa na plan, od koder je lep razgled. Po gozdni poti na jugozahodni strani Koparčevega vrha (1058 m) se zložno vzpnemo na travnik pri Treh Križih. Kmalu smo spet v gozdu. Mimo Ježeve bajte pridemo na gozdno cesto na južni strani Koboltovega vrha. Tukaj pazimo, da se držimo smernih tabel, ki nas vodijo proti vrhu Košenjaka, kjer je tudi žig. Skupaj iz Dravograda do vrha tri ure zmerne hoje.

Z vrha nadaljujemo pot po severovzhodnem grebenu Košenjaka, vendar že po nekaj deset metrih zavijemo desno z grebena po markirani poti proti planinskemu domu. Pot se potem po jugovzhodnem pobočju čez Bavhe spusti do planinskega doma Košenjak. PLANINSKI DOM KOŠENJAK (1169 m) (slika 9) stoji na planoti pod južnim vznožjem Košenjaka.

Slika 9: Planinski dom Košenjak

To je nekdanja stražarnica, ki jo je PD Dravograd preuredilo v prijeten planinski dom. Odprt je od aprila do novembra ob koncu tedna. Ima 25 ležišč in približno za 70 gostov prostora v gostinskem delu. Sredi poletja travniki okrog planinskega doma pomodrijo; barvo jim daje azijska metuljnica volčji bob (Lupinus polyphyllus), ki so jo nekoč lovci sejali za prehrano divjadi.

Od planinskega doma pot nadaljujemo po gozdni cesti proti naselju Ojstrica, ki je zanimiva izletniška točka z lepim razgledom. Cerkev sv. Janeza, ki se nahaja sredi vasi in bližnja cerkev sv. Duha, sta umetnostnozgodovinski znamenitosti. Pot se mimo cerkve in šole spušča prek pašnika, skozi gozd ter mimo kmetije Lebert, pod katero prečka cesto. Kmalu nato se po zahodnem pobočju Bricovega vrha (907 m) nad Ojstriškim potokom po kolovozu strmo spusti proti Dravogradu.

Najprimernejši čas:
Najprimernejše je v spomladanskem in jesenskem času, medtem ko je pozimi odvisno od snežnih razmer.

Težavnost:
Pot je tehnično nezahtevna.

Oprema:
Izlet obravnavamo kot turo v sredogorje in glede na letni čas temu ustrezno prilagajamo tudi opremo. Sem spadajo predvsem visoki planinski čevlji, ustrezna obleka, ki nas zaščiti pred soncem in dežjem, rezervna oblačila, kompas, zemljevid, priporočljive pa so tudi pohodniške palice. Ne pozabimo tudi na pijačo in malico.

Dolžina izleta:
Dravograd - Košenjak - 3 ure
Košenjak - Planinski dom na Košenjaku - 45 minut
Planinski dom na Košenjaku - Dravograd - 2 uri

Zemljevid in vodniki:

Podaljšanje ture:
Opisan pristop na Košenjak predstavlja en del nove planinske poti po Koroški, ki je bila slovesno odprta ravno na planinskem domu Košenjak avgusta 2000, zato lahko bolje pripravljeni planinci nadaljujejo proti Pernicam in Bricnikovem vrhu ter turo sklenejo na Muti. Prav tako je mogoče pot podaljšati proti Golici (Koralpe) na avstrijsko stran ali po markirani vezni poti čez Kozjak.

Možni drugi pristopi:

Alternativa

V Dravogradu in njegovi neposredni bližini priporočamo za ogled: