Ureja: dr. Stanislav Pinter, Fakulteta za šport

Toplo sončno vreme nas vabi v naravo. Kratek izlet se še posebej prileže ob koncu tedna, ko si utrujeni od številnih obveznosti zaželimo svežega zraka in neokrnjene narave. Pohorje ponuja številne priložnosti za nepozabne izletniške pustolovščine, kjer se lahko poleg narave naužijete tudi zdrave, doma pridelane hrane.

Globoke pohorske grape

Pogorje Pohorje leži v severovzhodni Sloveniji: obsega okrog tisoč kvadratnih metrov. Poraslo je pretežno z iglastim gozdom in se razprostira med Dravo na severu ter Vitanjskim podoljem, Dravinjskimi goricami in Dravsko-ptujskim poljem na jugu. Njegove skrajne točke so tudi mesta Dravograd na zahodu, Maribor na vzhodu in Slovenske Konjice na jugu.

Globoke pohorske grape se zajedajo v prostrane in goste gozdove, skozi katere le redko prodrejo sončni žarki. Nekateri potoki z nešteto brzicami, slapiči in skakalci so s svojo belino pravo nasprotje temnemu skalovju. Takšna je tudi soteska Lobnica, ki se nahaja na severni strani Pohorja. Pot ob Lobnici lahko zastavimo iz dveh smeri, od zgoraj navzdol ali od spodaj navzgor, vsekakor pa se je vredno potruditi vzdolž celotnega toka potoka.

Kam nas vodi pot?

Na pot krenemo iz Ruš, Lovrenca, Zreč ali Slovenske Bistrice, nato pa proti travnati ravnici pri Zlodeju ali Bajgotu ob sotočju Lobnice in Černove z Jezerščico. Ceste so večinoma makadamske, a dobro prevozne. Pot nas z izhodišča, kjer stoji opisna tabla, vodi ob potoku navzdol med dvema vodama, ki se kmalu združita. Prestopimo brv in hodimo po desnem bregu, ki vodi prek strmega pobočja. Lobnico kmalu vklene vedno ožja soteska. Čez široko in strmo prelomno steno se potok prelije v slapu Veliki Šumik. Če smo dovolj previdni, si lahko slap ogledamo tudi od blizu. Pod njim se Lobnica nekoliko umiri, nižje pa spet začne povečevati svoj strmec. Nato prestopimo mokre skale desnega pritoka Lobnice, imenovanega Verna, višje nad nami pa je Vernski slap. Ob visoki vodi se težko prebijemo čez strugo. Prej široka struga se kmalu stisne v ozek kamniti žleb in v slapu pada v tolmun. Čez brv prestopimo na levi breg in se ob potrganih jeklenicah spustimo na dno. Nadaljujemo po stezi levo, visoko nad strugo do bližnjega kažipota. Levi odcep nas skozi gozd pripelje do makadamske ceste nad naseljem Lobnica, mi pa zavijemo desno in se sprva precej strmo spustimo do struge. Prečkati je treba neprijeten peščen plaz, ki nas vodi do gozdne poti. Ta nas pelje mimo Rebrske bajte in ostankov Marinčeve, Cebejeve, Haričeve in Globokarjeve. Nekoliko nižje dosežemo gozdno cesto, ki nas pripelje do glavne makadamske ceste v območju kraja Smolnik. Od tod se vrnemo na izhodiščno točko.

Najprimernejši čas: Vse leto, razen pozimi v globokem snegu.

Težavnost: Pot ni zahtevna. Na nekaterih bolj strmih mestih lahko na vlažni zemlji ali v snegu zdrsnemo.

Oprema: Zadostuje že športna oprema. Priporočamo opremo za sredogorje, kamor gremo s primernimi planinskimi čevlji, palicami in nahrbtnikom, v katerem naj bodo anorak, dovolj tekočine, malica in prva pomoč.

Dolžina izleta: Izhodišče-Veliki Šumik-Mali Šumik: 35-45 minut, povratek mimo Lobnice 2 uri, povratek po cesti 3 ure.

Zemljevid in vodniki: Pohorje, 1: 50.000, vodnik Po Pohorju.


Zdrava prehrana

Povsod na Pohorju je poleg športnega turizma dobro uveljavljen tudi kmečki turizem, kjer zdrave hrane ne manjka. Prijazni domačini vam bodo postregli s kislim zeljem ali repo z domačo klobaso, loparnico, gobjo juho in ajdovimi žganci, sirovo, sadno in orehovo potico ter štruklji iz kmečke peči. Poln krožnik zdravja si lahko privoščite tudi v gostišču Millennium v Zgornjih Hočah, kjer vam bodo postregli s svežo zelenjavo in hrano, ki ne vsebujejo holesterola.

Dodatne možnosti

Na območju Mariborskega Pohorja je veliko zanimivih arheoloških najdišč. Na območju Limbuša so našli 28 antičnih gomil in več halštatskih grobov ter z nasipom obdano pravokotno gradišče. Zanimivo najdišče je tudi v Šmartnem na Pohorju, kjer je bila najdena antična kamnoseška naselbina z grobiščem in rimskimi kamnolomi. V Pivoli pri Hočah so odkrili 50 gomil, v Kosovi gomili pa različne železne predmete. Najdragocenejše najdbe so na ogled v Pokrajinskem muzeju v Mariboru.

Piše: Sanja Verovnik