Ureja in piše: dr. Stanislav Pinter
|
|
V
prihajajočem poletju bodo spet oživele planinske poti v
slovenskem visokogorju. Letos bomo morali biti na njih zelo
pazljivi, saj je ponekod še obilo snega, česar v zadnjih
nekaj letih nismo bili vajeni. Prav zato so sončna, južna
pobočja Košute in planine na njih zanimiva in varna izbira
za poletno turo. Če ste poleg tega tudi ljubitelji rudnin
in fosilov, se iz okolice Tržiča in Ljubelja ne boste vrnili
razočarani.
Zahodne Karavanke
Ležijo na skrajnem severozahodnem robu Slovenije in potekajo
od "tromeje" na Peči (1510 m) na zahodu do Jezerskega
vrha (1218 m) na vzhodu, kjer se nadaljujejo na avstrijski
strani. Ime Karavanke naj bi izhajalo iz keltskih besed
kara wanka, kar naj bi pomenilo skalnate travnike. Taka
je njihova severna stran z mogočnimi skalnatimi stenami
ter zelenimi planinami in senožetmi pod njimi. Drugi trdijo,
da omenjeni keltski izraz pomeni košuto, v potrditev te
teze pa navajajo slovensko ime Košuta za mogočno skupino
sredi Karavank.
Tako kot ostale slovenske Alpe so tudi Karavanke mlado in
močno nagubano gorstvo. Po kamninski sestavi pa se precej
ločijo od njih. Zato so v teh predelih najdišča različnih
rud in okamnin, bogatih s fosili, med katerimi so nekateri
svetovna redkost.
Kofce
Na položnih pobočjih pod Košuto je nanizana prava ogrlica
planin - od Dolge njive na vzhodu do Kofc na zahodu. Slednja
je gotovo najbolj obiskana od vseh. Poleg sončne lege in
čudovitega razgleda ponuja v poletnem času pravo planinsko
razpoloženje. Tod namreč še pasejo živino.
Na višini
1488 metrov stoji Planinski dom na Kofcah, ki je v poletni
sezoni stalno odprt. Zunaj tega časa pa ga oskrbujejo ob
sobotah, nedeljah in praznikih. S svojo zanimivo, prostrano
in urejeno okolico ponuja vsako leto zavetje tudi najmlajšim
planincem, ki tod osvajajo prve črke planinske abecede.
Prvi planinski objekt so na Kofcah odprli tržiški planinci
že leta 1927. Do 2. svetovne vojne je bil zelo priljubljena
izletniška točka, ki so jo radi obiskovali tudi"turisti"
iz tujine. Po nekaterih virih je bil ob domu celo manjši
bazen, ki je ponujal osvežilne kopeli. Med 2. svetovno vojno
je bil planinski dom požgan.
Nekaj
minut hoje od planinskega doma stoji kapelica, ki je z zanimivo
arhitekturo posrečeno zlita s čudovitim naravnim okoljem.
Ogleda vredna so slike, ki so domiselno izdelane - na odrezkih
smrekovih debel.
Izhodišče
poti
Glavno izhodišče poti na Kofce je Tržič. Toda le najbolj
vztrajni obiskovalci se od tod odpravijo peš. Čaka jih namreč
950 višinskih metrov vzpona, za kar so potrebne tri ure
hoje. Večina se raje odpelje še nekaj kilometrov naprej.
Na voljo sta dve smeri. Po prvi sledimo cesti proti mejnemu
prehodu Ljubelj. V kraju Podljubelj (gostilna Ankele), kjer
je tudi avtobusna postaja, je začetek markirane poti. Z
vozilom se lahko pripeljemo do kmetije Matizovec, od koder
je do vrha še eno uro hoje.
Druga
smer poteka po dolini Tržiške Bistrice. Iz središča mesta
sledimo oznakam za Jelendol. Takoj za naseljem Čadovje pri
Tržiču se začne čudovita Dolžanova soteska. Po slikoviti
cesti se pripeljemo do vasi Dolina. Od tod pelje na Kofce
markirana pot čez planino Kal. Zanjo potrebujemo dve uri
in pol. Z vozilom je mogoče nadaljevati do Jelendola, kjer
pred graščino (Puterhof) zavijemo levo. Mestoma precej jamasta
gozdna pot (vozimo na svojo lastno odgovornost) omogoča
nadaljevanje po soteski Dolžanke. Večje parkirišče ob poti
je lahko izhodišče za vzpon čez planino Dolžanka. Do Doma
na Kofcah je uro in pol hoje.
Tisti, ki ne zmorete večjih vzponov, se lahko z vozilom
pripeljete do planine Šija, od koder je do cilja le še pol
ure zmerne hoje.
 Dostopi
Če se boste odločili za smer Dolžanova soteska - Jelendol,
zapustite hitro cesto proti Ljubelju na odcepu Tržič. Na
naslednjih križiščih vozite naravnost po glavni cesti vse
do križišča v centru Tržiča, kjer vas kažipot proti Jelendolu
usmeri desno, na ožjo cesto mimo cerkve. Skozi Dolžanovo
sotesko nadaljujete skozi zaselek Dolina do Jelendola.
Najprimernejši
čas
V kopnih razmerah in po suhih poteh je izlet primeren za
vsakogar. Zato upoštevajte vremensko napoved! Ob stabilnem
vremenu se je mogoče od Planinskega doma na Kofcah povzpeti
na katerega od"hišnih vrhov" (Križ, Kofce gora)
ali sosednjih vrhov, ki se pnejo prek 2000 metrov (Veliki
vrh 2088 m, Kladivo 2094 m). Za varen korak obujte uhojene
planinske čevlje z rebričastim podplatom. Tudi palice vam
bodo olajšale korak, tako pri vzponu kot pri sestopu. Ne
pozabite na zadostno količino tekočine in na primerno zaščito
pred soncem in vetrom.
Dolžina
izleta
Trajanje izleta je odvisno predvsem od izbranega izhodišča.
Če načrtujete vzpon še na katerega od naštetih vrhov, se
je priporočljivo pripeljati z vozilom do višje ležečih parkirišč
ob poti (npr. pri Matizovcu). Tako vam bo ostalo več časa
za raziskovanje visokogorskega sveta.
Kaj
še priporočamo
Tržiška
pokrajina je zaradi bogate kulturne in naravne dediščine
mikavna za ljubitelje narave. Poleg mirnih kotičkov lahko
v njej najdejo tudi še mnogo naravnih čudes.
V smeri proti mejnemu prehodu Ljubelj je 9 kilometrov iz
Tržiča v zaselku Lajb pri Podljubelju nekdanji rudnik živega
srebra - Šentanski rudnik. Vas Podljubelj se je namreč nekdaj
imenovala Sveta Ana. Ob prijetni poti so vidni trije vhodi
v rove nekdaj znanega in za idrijskim drugega najpomembnejšega
rudnika živega srebra v Sloveniji. Enega od njih, Antonov
rov, so pred leti zavarovali in si ga je mogoče ogledati.
Za strokovno vodenje se pred izletom dogovorite v Turistično
promocijsko informativnem centru v Tržiču.
Zahodno od Podljubelja je v stranski dolini Belega potoka
Tominčev slap. Visok je 18 metrov. Ob visoki vodi mogočno
pada čez skladovnico konglomerata. Po kolovozni poti je
do slapa 20 minut hoje.
Za ljubitelje
geoloških posebnosti je pravi raj Dolžanova soteska. Zaradi
edinstvenega nahajališča okamnin in kamenin iz starejšega
zemeljskega veka je zavarovana kot naravni spomenik. Poleg
okamnin so v strugi Tržiške Bistrice zanimive zaobljene
skale - balvani iz kremenovih usedlin; posebnost so tudi
cestni predor in pet izrazitih piramidastih apnenčastih
stolpov. V Soteski je več označenih točk Slovenske geološke
poti (transferzale), prepoznavnih po posebnem znaku, prekrižanih
kladivcih. Med posebnosti sodi tudi geološki steber s primeri
kamnin tega območja, ki so ga pred desetletjem postavili
pobudniki Geološke poti. Nedaleč od ceste je tudi znano
plezališče Dolžanova soteska.
Zemljevidi in vodniki
Zemljevid: Karavanke, osrednji del 1 : 50.000. PZS, 1999.
Slovenija: turistični vodnik.Urednik: Marjan Krušič. Mladinska
knjiga. Ljubljana, 1997.
Uporabne informacije boste našli tudi na spletni strani: http://www.trzic.si
Vir: Revija
Za srce | 
